Jedro

Postopkovne kršitve toženka s pritožbenim povzemanjem zgolj delov izpovedb toženke in zaslišanih prič (ki so njej v korist) dejansko ne uveljavlja, ampak z njimi izpodbija opravljeno dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijani delih (I. in III. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 8 dni od prejema te sodbe povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka toženi stranki naložilo, da mora v roku 8 dni tožeči stranki plačati znesek 1.511,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2019 do plačila; v II. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo izvršilnih stroškov v višini 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od prejema sklepa o izvršbi dalje do plačila in v III. točki izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki 687,65 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 44,00 EUR od 29. 8. 2019 dalje do plačila, od zneska 643,65 EUR pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2.Zoper sodbo je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) vložila pritožbo in uvodoma uveljavljala bistvene kršitve pravil postopka. Navajala je, da je sodišče napačno povzelo izpovedbe toženke in prič A. A. in B. B. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker je sodišče na podlagi napačno ali nepopolno povzetih izpovedb gradilo dokazno oceno. Dokazno oceno napravi sodišče v točki 13 obrazložitve in povzame izpovedbo toženke, da "Toženka namreč pri svojem zaslišanju ni potrdila svojih lastnih navedb, da vozila ne uporablja, da ne naroča servisov, da nima nobenega interesa na njem in da ji je vseeno, če je vozilo pokvarjeno. Zaslišana kot stranka je izpovedala, da je vozilo na popravilo pripeljal njen oče, ker kot ženska ni vešča tovrstnih opravil, in je v celoti prepustila, da je servis opravil on, da ji ni poznano, kaj je bilo takrat narobe z vozilom in da je očeta, ko ji je povedal, da je nekaj narobe z vozilom, prosila, če ga lahko pelje na servis in opravi pregled vozila pri registriranem serviserju ter mu naročila, naj bo vozilo varno za vožnjo. Tudi danes občasno uporablja to vozilo in se vozi z njim. Ko je vozilo prišlo iz servisa, ni bilo vredu in so ga še nekajkrat popravljali, ni pa ji znano, ali je bil račun poravnan in ni poizvedovala o tem, ali je bilo kakšno plačilo, niti se z očetom nista o tem pogovarjala. Po servisu se je vozila z vozilom, še vedno je njegova lastnica in ga registrira." Toženka je izrecno navedla, da ona vozi avto C3 (stran 4 prepisa), enako je izpovedal priča A. A., "da jo je videl voziti to vozilo," priča A. A. je izrecno navedla, da je avto toženke C3 (stran 12 prepisa). V sporih majhne vrednosti so pritožbeni razlogi sicer omejeni, vendar pa to ne pomeni, da ni potrebno povzeti izjav strank in prič, kakor so izpovedale, ali da bi se nabiralo stavke iz izpovedb, v nasprotnem primeru lahko govorimo že o kršitvi pravice do izjave. Tožnik za isto delo že vtožuje oziroma je že iztožil plačilo zoper B. B. Sodišče se ni opredelilo do trditev toženke, da ne moreta obstajati dva izvršilna naslova za isti dolg, zato se sodbe ne da preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo vsebinsko nasprotovala pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da toženka v pritožbi sicer ni podala izjave, v katerem delu izpodbija sodbo sodišča prve stopnje (335. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 442. členom ZPP), vendar pa je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbenih navedb štelo, da izpodbija sodbo le v zanjo neugodnih delih, to je v I. točki izreka in posledično stroškovno odločitev v III. točki izreka.

6.V obravnavanem primeru gre, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, za spor majhne vrednosti.

Sodbo v sporih majhne vrednosti se po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP sme izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka). Glede na takšno zakonsko omejitev pritožbenih razlogov pritožnica v pritožbi ne more izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja (ki vključuje tudi dokazno oceno in dejanske zaključke sodišča prve stopnje) in uveljavljati relativnih bistvenih kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7.Toženka pritožbeno sodišču prve stopnje očita, da je v izpodbijani sodbi napačno oziroma nepopolno povzelo njeno izpovedbo in izpovedbi v postopku zaslišanih prič A. A. in B. B. S takimi pritožbenimi očitki toženka smiselno zatrjuje bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma t.i. protispisnost. Ta kršitev je podana v primeru, če gre za napako pri prevzemanju vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo z drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Te postopkovne kršitve pa toženka s pritožbenim povzemanjem zgolj delov izpovedb toženke in prič A. A. in B. B. (ki so njej v korist) dejansko ne uveljavlja, ampak z njimi izpodbija v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opravljeno dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa v sporih majhne vrednosti, kot že obrazloženo zgoraj, ni dopustno.

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev toženke, da je tožnik za isto delo že pridobil izvršilni naslov zoper B. B. Sodišče prve stopnje se je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe do teh navedb opredelilo in pravilno pojasnilo, da ne gre za res iudicato. Zato smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9.Odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo zneska 1.511,80 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2019 dalje temelji na ugotovitvah: - da je toženka formalnopravna lastnica osebnega vozila znamke Citroen C4 in da vozilo tudi sama uporablja; - da je to vozilo na popravilo k tožniku pripeljal tožnik in da je podpisal delovni nalog in vozilo po popravilu prevzel; - da obseg popravila med strankama ni bil sporen; - da je tožnik toženki za opravljene storitve izdal račun v višini 1.654,06 EUR, od katerega je sporno še plačilo v višini 1.511,80 EUR; - da tožnik do poplačila dolga ni prišel tekom izvršilnega postopka zoper B. B.; - da je tožnik zahteval zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa dalje do plačila.

10.Sodišče prve stopnje je glede na gornje dejanske ugotovitve pravilno uporabilo materialno pravo (določilo 190. člena in 299. člena Obligacijskega zakonika) in utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

11.Stroškovne odločitve v III. točki izreka izpodbijane sodbe pritožba vsebinsko v ničemer ne izpodbija, ta pa pravilno temelji na določbi 155. člena ZPP in določbi prvega odstavka 154. člena ZPP.

12.Ob obrazloženem se tako pritožba tožene stranke pokaže za neutemeljeno. Očitki o postopkovnih kršitvah niso utemeljeni, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni zasledilo. Zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

13.Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženka pa mora tožniku povrniti potrebne stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, v katerem se je do njenih pritožbenih navedb argumentirano opredelil (155. člen ZPP). Te je sodišče druge stopnje odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (OT) in predstavljajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v višini 250 odvetniških točk po 1. točki tar. št. 22, povečanih za 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 5 odvetniških točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR, povečano za DDV v znesku 33,66 EUR pa 186,66 EUR. Te stroške je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku 8 dni (313. člen ZPP).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 458, 458/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.