Jedro

Drži sicer, da lahko stranka predlog za en postopek (za isto taksno obveznost - npr. za tožbo ali pritožbo) in ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Vendar gre v obravnavani zadevi za dve različni taksni obveznosti in s tem za dva različna predloga za taksno oprostitev. Zato je zmotno stališče, da prepoved ne bis in idem velja tudi v tem primeru.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 2. 12. 2024 zavrglo.

2.Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da je napačno stališče sodišča, da je v konkretnem primeru prišlo do učinka ne bis in idem, saj ni šlo za isto stvar. V prvem postopku sodišče ni ugotavljalo premoženjske sposobnosti zavezanca, ker je bil predlog zavržen, ker ga ni dopolnil, drugi predlog je zato podal osem mesecev kasneje. Ker je bil prvi predlog nepopoln, sodišče ne more vsebinsko odločati o tem, ali so podane enake okoliščine, ali ne.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje je tožeča stranka v obravnavani zadevi vložila tožbo 8. 3. 2024. Sodišče jo je pozvalo k plačilu sodne takse s plačilnim nalogom z dne 11. 4. 2024. Tožeča stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse 30. 4. 2024. Sodišče jo je pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker ga ni dopolnila, je s sklepom z dne 11. 6. 2024 njen predlog zavrglo. Ker potem tudi ni plačala sodne takse v določenem roku, je s sklepom z dne 17. 10. 2024 ustavilo postopek zaradi domneve umika tožbe. Sodišče je nato poslalo tožeči stranki (nov) plačilni nalog za plačilo sodne takse 14. 11. 2024 po tar. št. 1112 v znesku 2.175,00 EUR, kolikor znaša 1/3 prvotne sodne takse (tretji odstavek 34. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Tožeča stranka je 2. 12. 2024 vložila predlog za oprostitev plačila te takse.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (med drugim) menilo, da predstavlja drugi predlog za oprostitev plačila (znižane) sodne takse nov predlog za isto sodno takso, zaradi česar ponovno odločanje o predlogu ni dovoljeno in je zato treba zavreči tudi drug predlog za oprostitev sodne takse. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja.

6.Drži sicer načelno stališče sodišča prve stopnje, da lahko stranka predlog za en postopek (za isto taksno obveznost npr. za tožbo ali pritožbo) in ob enakih okoliščinah poda enkrat. Vendar gre po presoji višjega sodišča v obravnavani zadevi za dve različni taksni obveznosti (čeprav gre pri drugem plačilnem nalogu za tretjino prvotne sodne takse) in s tem vložena predloga za taksno oprostitev.

7.V skladu z določbo prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe (2. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), kot tudi posebej/ločeno v primeru ustavitve postopka zaradi domneve umika vloge (14. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Prva taksna obveznost, v zvezi s katero je sodišče zavrglo tožničin predlog za oprostitev sodne takse, je nastala ob vložitvi tožbe, druga/nova pa v posledici ustavitve postopka zaradi domneve umika tožbe. Drugi predlog za oprostitev sodne takse je bil tako predlagan za novo nastalo obveznost, ne pa za isto. Po nastanku taksne obveznosti ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo z vložitvijo ustreznega predloga. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da prepoved ne bis in idem, ki sicer velja tudi v postopku glede oprostitve plačila sodne takse, velja tudi v tem primeru, ki je v bistvenem drugačen kot v zadevah, ki ju omenja sodišče prve stopnje. Tam je šlo za dvakratno vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za obveznost, ki je nastala ob vložitvi tožbe/pritožbe. V predmetni pravdi okoliščina, da sta obe obveznosti nastali pred sodiščem prve stopnje, ne more biti odločilna. Sodišče prve stopnje bi moralo o drugem taksnem predlogu v zvezi z novo taksno obveznostjo odločiti, oziroma ravnati po ustaljenem postopku v primeru prejema predloga za oprostitev plačila novonastale takse v okviru določb ZST-1 v povezavi z ZPP. Če bi ocenilo, da je predlog pomanjkljiv (ker ne vsebuje obveznih podatkov v luči drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1), bi moralo stranko pozvati k dopolnitvi in šele nato o njem odločiti.

8.Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 5/1, 5/1-2, 5/1-14, 12, 12/2, 12/3, 34, 34/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 365, 365-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.