Jedro

V času odloga plačila taks zastaranje pravice zahtevati plačilo taks ni teklo (ne za pritožbo, ne za revizijo), zato je neutemeljen ugovor zastaranja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prva tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo sodni taksi za pritožbo tožeče stranke ter za revizijo tožeče stranke, vsako v znesku 292,28 EUR.

Zoper navedeni sklep se pritožuje prva tožnica, ki uveljavlja „vse pritožbene razloge“ in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se tožnici ne naloži plačilo sodnih taks. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z materialnimi predpisi in listinami v spisu. Tožnika sta 18.1.2007 vložila le predlog za odlog plačila takse za revizijo, ne pa tudi predlog za odlog plačila takse za pritožbo. 1.2.2007 je sodišče prve stopnje odločalo le o odložitvi plačila takse za revizijo, katere plačilo je zapadlo ob vložitvi revizije 18.1.2007. Plačilo takse za revizijo je bilo odloženo s sklepom z dne 1.2.2007. Zmotno je stališče, da je plačilo sodne takse zapadlo šele z izdajo revizijske sodbe. Po sklepu z dne 1.2.2007 ni sodišče naredilo ničesar v zvezi s plačilom takse za revizijo, več kot dve leti, zato je obveznost plačila te takse zastarala. V zvezi s plačilom takse za pritožbo se s strani sodišča prve stopnje vse od 15.12.2005 dalje ni zgodilo nič do sredine letošnjega leta. Neresnične so navedbe sodišča prve stopnje, da je bilo s sklepom z dne 1.2.2007 odločeno o odlogu plačila takse za pritožbo ter da je bilo tedaj pretrgano zastaranje. Poleg tega, da je plačilo sodne takse že zdavnaj relativno zastaralo, bo 15.12.2009 zastaralo tudi absolutno. Ker je bilo tožnici, ki bi morala v najslabšem primeru plačati samo polovico sodnih taks, doslej vedno odloženo plačilo taks, tožnica predlaga tudi, da se ji odloži taksa za to pritožbo, ki je potrebna zaradi nezakonitega dela sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz listin v spisu izhaja, da je tožeča stranka predlagala odlog plačila takse za revizijo v vlogi z dne 18.1.2007, v pritožbi z dne 15.12.2005 pa je predlagala tudi odlog plačila sodne takse za pritožbo. S sklepom z dne 1.2.2007 je sodišče prve stopnje odložilo tožeči stranki plačilo taks za pritožbo in revizijo (vloženo 18.1.2007) do odločitve revizijskega sodišča. Drugačne pritožbene trditve so zato protispisne.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje pravice zahtevati plačilo takse za pritožbo pretrgano s sklepom o odložitvi plačila taks z dne 1.2.2007 (tedaj je bilo pretrgano tudi zastaranje pravice zahtevati plačilo takse za revizijo, vloženo 18.1.2007), da je zastaranje pravice zahtevati plačilo takse za revizijo začelo teči (znova) z dnem izdaje sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 343/2007 z dne 18.5.2009 in da je s tem dnem začel znova teči tudi zastaralni rok za zastaranje pravice zahtevati plačilo takse za pritožbo. V času odloga plačila taks zastaranje pravice zahtevati plačilo taks ni teklo (ne za pritožbo, ne za revizijo), zato je neutemeljen ugovor zastaranja oziroma tožničina trditev, da je potekel relativni zastaralni rok. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno odmerilo tudi obe taksi, v skladu z določili ZST. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na ostale pravilne razloge izpodbijanega sklepa. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena in 1. odstavek 366. člena ZPP). Tožnica ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).