Jedro

Pritožba utemeljeno poudarja, da je podlaga za odredbo privedbe s strani sodišča sklep o zadržanju osebe v psihiatrični bolnišnici, ki ga lahko to ob upoštevanju vseh pogojev iz prvega odstavka 44. člen ZDZdr izda le na predlog izvedenca in zoper katerega se ima oseba (nasprotni udeleženec) pravico pritožiti. Šele če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, lahko sodišče (ob smiselni uporabi pogojev iz drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr) odredi privedbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odredba razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Litiji je dne 9. 9. 2021 izdalo odredbo (z veljavnostjo enega meseca od vročitve PP ...), da se nasprotni udeleženec med 7:00 in 15:00 uro privede v Univerzitetno psihiatrično kliniko ..., pri čemer naj bi bilo ob izvedbi privedbe poleg policistov navzočo zdravstveno osebje, ki bi pri privedbi sodelovalo z vidika upoštevanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.

2. Zoper odredbo se po svojem pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo odpravi (s stroškovno posledico). Poudarja, da je po izrecni navedbi sodišča prve stopnje podlaga za izdajo izpodbijane odredbe 44. člen ZDZdr, ki pa zahteva izdajo sklepa in ne odredbe. V nadaljevanju izpostavlja vsebino 44. člena ZDZdr. Glede na to, da se postopek za sprejem osebe v psihiatrično bolnišnico začne na predlog v zakonu določene osebe, torej izvedenca, nasprotni udeleženec pa s takšnim predlogom ne razpolaga, gre v konkretnem primeru najmanj za kršitev pravil postopka. Tako iz izreka kot tudi iz obrazložitve napadane odredbe ne izhaja razlog pridržanja oziroma privedbe nasprotnega udeleženca, prav tako ne, koliko časa se ga bo proti njegovi volji zadržalo, niti ali bo v času pridržanja izvedenka psihiatrične stroke opravila zdravniški pregled nasprotnega udeleženca. Določba 44. člena ZDZdr ne govori o prisilni, ampak o prostovoljni izvršitvi sklepa. Če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, isti zakon v 45. členu predvideva, da se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka njegovega 52. člena (vsebino katerih pritožba omenja). S tem, ko je sodišče prve stopnje odredilo privedbo nasprotnega udeleženca, je ravnalo najmanj preuranjeno, predvsem pa v nasprotju z določbo drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr. Najprej bi moralo izdati sklep, s katerim bi odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži v psihiatrični bolnišnici. Šele če ta ne bi izvršil sklepa, bi lahko odredilo privedbo, pa še to zgolj na podlagi ugotovitve, da mu je bil poziv vročen. S predhodnimi vabili izvedenk ni bil seznanjen, prav tako ne s sklepom, zaradi česar je že iz tega razloga odredba o privedbi najmanj preuranjena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje kot podlago svojega sklepa izpostavlja 44. člen ZDZdr.1 Ta v prvem odstavku določa, da lahko na predlog izvedenca sodišče s sklepom2 odloči, da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Če prostovoljna izvršitev omenjenega sklepa ni možna, se za njegovo izvršitev smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr. Iz omenjenih dveh odstavkov pa izhaja, da lahko sodišče odredi privedbo osebe, če ugotovi, da ji je bil poziv (za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek, kar smiselno velja tudi glede pregleda pri izvedencu) pravilno vročen, a da mu ni sledila, hkrati pa svojega izostanka ni opravičila.

5. Ob upoštevanju predhodno omenjenih določb ZDZdr pritožba utemeljeno poudarja, da je podlaga za odredbo privedbe s strani sodišča sklep o zadržanju osebe v psihiatrični bolnišnici, ki ga lahko to ob upoštevanju vseh pogojev iz prvega odstavka 44. člen ZDZdr izda le na predlog izvedenca in zoper katerega se ima oseba (nasprotni udeleženec) pravico pritožiti. Šele če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, lahko sodišče (ob smiselni uporabi pogojev iz drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr) odredi privedbo. Ker v konkretnem primeru sodišče prve stopnje predhodno ni izdalo sklepa v skladu s 44. členom ZDZdr (zoper katerega bi se imel nasprotni udeleženec pravico pritožiti), ampak (zgolj) na podlagi zaključka, da se nasprotni udeleženec (kljub temu da naj bi to obljubil in se dogovoril za termin) razgovora pri izvedenki ni udeležil, za odrejeno privedbo (odredbo) ni (bilo) potrebne (pravne) podlage. Kot je bilo predhodno poudarjeno (izpostavlja pa to tudi pritožba), pomeni takšna odrejena privedba zgolj (prisilno) izvršitev sklepa iz prvega odstavka 44. člena ZDZdr in ne samostojne procesne možnosti (ukrepa sodišča). Zato je bilo potrebno pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti (ob smiselni uporabi 3. točke 365. člena ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-14). Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (4. odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 2 Zoper katerega je dovoljena pritožba v enem dnevu od vročitve sklepa. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 4 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19.