Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem je poudarilo, da ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca.

Izrek

Pritožba obd. E.M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po čl. 98/I v zvezi s čl. 95/I ZKP mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je s citirano sodbo spoznalo obd. E. M. za krivega zaradi dveh kaznivih dejanj po čl. 203/I KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo posamični kazni sedmih mesecev zapora ter enotno kazen nega leta zapora. Sodišče je obdolžencu določilo preizkusno dobo štirih let in posebni pogoj, da mora v roku osmih mesecev plačati zaostale preživninske obveznosti in tudi v bodoče redno plačevati preživnino. Sodišče je tudi ugodilo premoženjskopravnemu zahtevku zakonite zastopnice oškodovancev in odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka in 40.000,00 SIT povprečnine.

Zoper sodbo je obdolženec vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o stroških kazenskega postopka in predlagal izrek oprostilne sodbe.

Višja državna tožilka svetnica NN je v pismenem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse potrebne dokaze ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, svojo dokazno oceno ustrezno obrazložilo in utemeljeno spoznalo oba obdolženca za kriva očitanega jima kaznivega dejanja. Pritožbene navedbe so zato neutemeljene in delno tudi celo protispisne. Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih zanesljivo ocenilo, da se je obdolženec s tem, ko se je selil in ni bil redno zaposlen, izmikal plačevanju preživnine za otroka T. in Š. M., zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se je trudil dobiti stalno zaposlitev, kajti tudi od honorarnih zaposlitev ni plačal ničesar, kot je priznal sam. Pritožbene navedbe, češ da naj bi bila preživnina plačana iz izkupička, če bi prodali hišo, oziroma ob poračunu z gradbenim materialom, katerega naj bi odtujila zakonita zastopnica, so neutemeljene. Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da neurejene premoženjske razmere obdolženca in zakonite zastopnice otrok ne morejo v ničemer vplivati na preživninske obveznosti obdolženca, isto velja tudi za morebitno bivanje otrok pri njem med počitnicami.

Pritožbeno sodišče je ocenilo kot neutemeljeno tudi pritožbeno navedbo, češ da obdolženec ne zmore plačati stroškov kazenskega postopka in povprečnine, kajti svojih navedb ni izkazal z ničemer.

Ker pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja v skladu s čl. 386 ZKP obsega tudi pritožbo o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče preizkusilo tudi obdolžencu izrečeno pogojno obsodbo in ocenilo, da je zakonita in smotrna, sodišče prve stopnje pa je tudi primerno upoštevalo vse ugotovljene okoliščine in obdolžencu določilo primerni posamični in primerno enotno kazen, izreklo pa mu je tudi primerno dolgo preizkusno dobo s posebnim pogojem.

Ker je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da ne vsebuje zatrjevanih kršitev, niti ne takih, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu s čl. 383/I ZKP paziti v korist obdolženca po uradni dolžnosti, je obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.