Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča. Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 46347/2011 z dne 11. 4. 2011 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka (1. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 10.412,80 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila iz „vseh“ pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je o pritožbi ponovno odločila na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 124/2014 z dne 22. aprila 2016, s katerim je bilo ugodeno reviziji, ki jo je vložila tožeča stranka, sklep sodišča druge stopnje I Cpg 1341/2013 z dne 12. 3. 2014 razveljavljen in zadeva vrnjena temu sodišču v nov postopek.

6. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2014 z dne 5. 12. 2014 je bil v sodni/poslovni register vpisan začetek stečajnega postopka nad toženo stranko. Ker so bila pred tem v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, razen izdaje odločbe, prekinitev postopka na (ponovno) izdajo odločbe o pritožbi ni vplivala (primerjaj sodbo VS RS III Ips 41/1997 z dne 4. 12. 1998).

7. V skladu z napotilom iz sklepa Vrhovnega sodišča je v novem postopku sodišče druge stopnje odločalo le o vprašanju, ali je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta se pogodbeni stranki oziroma pravna prednica tožeče stranke (... s sedežem v X, Nemčija) in tožena stranka v Pogodbi o kontokorentenem kreditu št 07-0079 z dne 29. 10. 2007 (v nadaljevanju Pogodba) dogovorili o uporabi nemškega prava in o izključni pristojnosti sodišča, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča. 8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča. 9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vprašanje, ali sta pogodbeni stranki v Pogodbi določili pristojnost sodišč v X kot izključno pristojnost, ali pa sta se z dogovorom o pristojnosti dogovorili drugače (npr. z dodatno možnostjo izbire še drugega sodišča),(1) za odločitev o pritožbi relevantno vprašanje. Zato je vpogledalo v Pogodbo in ugotovilo, da dejansko 17. člen vsebuje dva odstavka. Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, zato je ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je nad toženo stranko začet stečajni postopek, naj sodišče prve stopnje v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka in drugega odstavka 205. člena ZPP izda pred ponovno odločitvijo sklep o prekinitvi postopka in ga nadaljuje, ko bo tožeča stranka kot upnica v skladu z določbami ZFPPIPP podala ustrezen predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.

Op. št. (1): Primerjaj s prvim odstavkom 23. člena Uredbe Sveta 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I).