Jedro

Pokojninska osnova je upoštevajoč 30. člen ZPIZ-2 sestavljena iz najugodnejšega povprečja mesečnih osnov znižana za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja od 1. 1. 1970 dalje. Toženec je pravilno upošteval naknadno plačane prispevke za leta 2016, 2017, 2018 in 2019. Slednje je vplivalo na daljše obdobje izračuna pokojninske osnove. Daljše obdobje najugodnejših let, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, pa lahko pogojuje nižji povprečni znesek, ker je zajetih več podatkov in so lahko zajete tudi nižje plače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 7. 2023 in iste številke zadeve in dosjeja z dne 13. 4. 2023 ter ponovno odmero delne pokojnine v višjem znesku.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Dvomi v pravilnost izračuna pokojninske osnove za leto 2015 do 2019. V tem obdobju je plačal prispevke iz naslova lastništva firme za 4 leta in 6 mesecev v višini 31.000,00 EUR. Slednje pogojuje priznanje pravice do pokojnine v zakonsko določeni višini 700,00 EUR. Toženec mu je za 4 leta nepravilno obračunal 7,31 EUR (za 1 leto pokojnine 1,5 EUR). Pri izračunu prve pokojnine je bila določena višina 1.479,33 EUR, pri drugem izračunu pa je bila določena nižja pokojnina. Prispevke je plačal državi s svojim denarjem. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na toženčevo izvajanje dodaja naslednje.

5. V tem sporu gre za tožbo zoper dokončno odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 7. 2023 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 13. 4. 2023, s katero je bila tožniku od najugodnejše pokojninske osnove1 odmerjena starostna pokojnina v višini 584,63 EUR. Ker je tožnik delal 10 ur na teden, se mu je delna pokojnina odmerila v višini 75 %.

6. Na podlagi tožnikove zahteve z dne 29. 5. 2020 za delno pokojnino, je bila tožniku s 1. 12. 2021 priznana pravica do delne pokojnine v višini 446,21 EUR od 30. 5. 2020 dalje.2 Tožnik je 30. 12. 2022 zaradi naknadno poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov v višini 31.000,00 EUR podal zahtevo za ponovno odmero delne pokojnine. Z izpodbijanima odločbama je bila tožniku ob upoštevani starosti 65 let 4 mesece ter 29 let 4 mesece in 21 dni pokojninske dobe, od 1. 1. 2023 priznana delna pokojnina v višini 524,78 EUR.

7. Tožnik tudi v pritožbi neutemeljeno vztraja pri tožbeni trditvi, da bi mu morala biti zaradi plačila prispevkov v višini 31.000,00 EUR priznana najmanj za 20,00 do 22,00 EUR višja pokojnina. Sodišče je v 4. točki obrazložitve pravilno izpostavilo, da je tožnik s plačilom v višini 31.000,00 EUR le izpolnil obveznost po Zakonu o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96). Z naknadnim plačilom prispevkov za sporno obdobje je tožnik do 27. 5. 2020 dopolnil 29 let 4 mesece in 21 dni pokojninske dobe brez dokupa, kar je toženec neizpodbitno upošteval pri ponovni odmeri. Ugotovitve revizije toženca iz zapisnika z dne 5. 4. 2023 potrjujejo, da so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani od zakonsko predpisanih osnov za obdobje od 1. 8. 2015 do 27. 5. 2020 za 40 ur na teden in od 28. 5. 2020 do 5. 6. 2020 za 10 ur na teden, kar vse je upoštevno pri oblikovanju tožnikove pokojninske dobe.3

8. Sodišče je v 7. točki pojasnilo, da je pokojninska osnova upoštevajoč 30. člen ZPIZ-2 sestavljena iz najugodnejšega povprečja mesečnih osnov znižana za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja od 1. 1. 1970 dalje.4 Toženec je pravilno upošteval naknadno plačane prispevke za leta 2016, 2017, 2018 in 2019. Slednje je vplivalo na daljše obdobje izračuna pokojninske osnove.5 Daljše obdobje najugodnejših let, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, pa lahko pogojuje nižji povprečni znesek, ker je zajetih več podatkov in so lahko zajete tudi nižje plače. 9. Neupoštevna mora ostati pritožbena trditev o prvotno višjem izračunu pokojnine iz toženčeve pisne informacije. Sklicevanje na predhodno pisno informacijo ne more biti pravno zavezujoče, saj je bila ta izdana na podlagi razpoložljivih podatkov iz matične evidence tožnika in predloženih dokazil v času izdaje, kar je zgolj informativne narave in na kar je bil tožnik tudi opozorjen. Sodišče je v 7. točki tudi izpostavilo, da je bilo takšno stališče že zavzeto v pritožbeni zadevi VDSS opr. št. Psp 393/2016. 10. Upoštevajoč obrazloženo je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Za 21 letno povprečje v višini 1.309,66 EUR. 2 Upoštevana je bila tožnikova starost 65 let 4 mesece ob 24 letih 10 mesecev in 21 dni pokojninske dobe. Delna pokojnina je bila tožniku priznana, ko je bil še vključen v obvezno zavarovanje po 10 ur tedensko. 3 S strani Finančnega urada A. posredovani podatki z dne 16. 2. 2023 za obdobje od 24. 10. 2012 do 31. 7. 2015 slednje tudi potrjujejo. 4 Pri izračunu pokojninske osnove, se osnova iz preteklih let preračuna z valorizacijskimi količniki, ki jih objavi vsako leto minister pristojen za delo. 5 Po plačilu prispevkov je bilo upoštevno 21 letno povprečje, namesto predhodno upoštevnega 17 letnega povprečja.