Jedro

ZSDU izrecno ne ureja pravne situacije, ko delovno sodišče razveljavi volitve v svet delavcev oziroma volilna opravila pri teh volitvah. Zato gre v tem kolektivnem delovnem sporu (tudi) za vprašanje pravilnosti odločitve nasprotne udeleženke (volilne komisije sveta delavcev), da po sodni razveljavitvi volilnih opravil razpiše nove volitve v svet delavcev ob smiselni uporabi 43. člena ZSDU, ki določa postopanje volilne komisije po tem, ko volitve razveljavi volilna komisija (in ne delovno sodišče). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec določbe ZSDU uporabili zgolj smiselno, in sicer tako, da so z razlago zasledovali vsak svoj interes, je pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni mogoče ugotoviti nezakonitosti ravnanja nasprotnega udeleženca, v ZSDU ni podana izrecna pravna podlaga za postopek ponovnih volitev v svet delavcev. Posledično je štelo, da zaradi uporabe določbe 43. člena ZSDU ni mogoče šteti, da je terjatev verjetno izkazana. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagatelji zahtevajo prepoved izvedbe volitev članov sveta delavcev, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi, da se volilni komisiji prepoveduje izvedba volitev članov sveta delavcev A. d.o.o., razpisanih za četrtek 18. 6., petek 19. 6. in v torek 23. 6. 2015, da je v primeru, da nasprotni udeleženec krši prepoved iz 1. točke tega sklepa o začasni odredbi, dolžan plačati denarno kazen, ki jo določi sodišče s sklepom za vsako posamezno kršitev posebej v višini 10.000,00 EUR za vsakega posameznega člana nasprotnega udeleženca in jo sodišče na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izvrši, ter da začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari, ugovor zoper sklep o začasni odredbi pa ne zadrži njene izvršitve.

2. Zoper takšno odločitev so se pravočasno pritožili predlagatelji zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, oziroma podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v obeh primerih pa nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov prvostopnega in pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila. Navajajo, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe iz naslednjih razlogov: - da Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ne vsebuje nobenih določb, ki bi urejale ponovitev volitev zaradi razveljavitve s strani sodišča ter da so tako predlagatelji kot tudi nasprotni udeleženci določbe ZSDU uporabili smiselno, zaradi česar ni mogoče že sedaj ugotoviti nezakonitosti ravnanja nasprotnega udeleženca; - da bi morali predlagatelji svoje navedbe bolj konkretizirati in zanj predložiti dokaze iz katerih bi bilo jasno razvidno, kako naj bi predlagan način izvedbe volitev, določen v sklepu o razpisu ponovnih volitev članov sveta delavcev z dne 20. 5. 2015, kršil 10. (pravilno: 28.) člen ZSDU in 10. člen Poslovnika Sveta delavcev; - da so predlagatelji v predlogu le navedli, da je izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve predlagatelja onemogočena ali precej otežena in da je potrebno preprečiti uporabo sile in izvrševanje kaznivih dejanj, prav tako pa naj bi bila zgolj pavšalna navedba o izvrševanju kaznivih dejanj; - da družba A. d.o.o. ni novo ustanovljena družba, zato je v tem primeru smiselna uporaba 17. in 18. člena ZSDU.

Navajajo, da je mandatna doba članov preteklega sveta delavcev potekla že 16. 2. 2015, predhodne volitve, ki niso bile sklicane skladno z določili 16. člena ZSDU, so bile razveljavljene s pravnomočno odločbo sodišča, ki je razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev v A. d.o.o. na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014. Imenovanje volilne komisije je potrebno šteti za volilno opravilo, temu pa izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne oporeka oziroma izpodbijani sklep glede navedenega nima razlogov. Kljub navedenemu pa je volilna komisija v isti sestavi kot volilna komisija, ki je razpisala volitve, ki so bile pravnomočno razveljavljene, dne 20. 5. 2015 sprejela sklep o razpisu ponovnih volitev članov sveta delavcev, ki naj bi potekale v četrtek 18. 6., v petek 19. 6. in v torek 23. 6. 2015. Volilna komisija se glede citiranega sklepa sklicuje na določbo 43. člena ZSDU, ki se nanaša na primer razveljavitve volitev s strani volilne komisije. Kot je zgoraj navedeno, pa ni šlo za to, da bi volitve razveljavila volilna komisija, temveč sodišče, zaradi česar ni mogoče uporabiti 43. člena ZSDU. Glede na dejstvo, da je bilo imenovanje volilne komisije sodno razveljavljeno, le-ta posledično ne obstoji, zato tudi za razpis novih volitev ni mogoče smiselno uporabiti 43. člena ZSDU. Zaradi navedenega je bila skladno z 17. in 18. členom ZSDU na zboru delavcev dne 21. 5. 2015, sprejeta odločitev o oblikovanju sveta delavcev in imenovanju volilne komisije. Interpretacija predlagateljev glede uporabe 17. in 18. člena ZSDU je edino smiselna in uporabna za konkretni primer, saj je bil sklep o imenovanju prejšnje volilne komisije sodno razveljavljen, zato volilna komisija nima pristojnosti. Tudi sicer gre v primeru zbora delavcev za najvišji organ družbe, ki kot tak uživa največjo legitimnost. Predlagatelji nadalje opozarjajo, da je soodločanje temeljna ustavna pravica in svoboščina, ki jo Ustava RS določa v 75. členu. Sklicujejo se tudi na določbo 28. člena ZSDU, po kateri lahko svet delavcev s poslovnikom določi, da se kandidati za člane sveta delavcev predlagajo in volijo ločeno za posamezne skupine delavcev za posamezne organizacijske enote oziroma dele delovnega procesa ter za dele družbe, ki so izven sedeža družbe. V zvezi s tem tudi Poslovnik sveta delavcev v 10. členu določa, da so v svetu delavcev zastopane posamezne organizacijske enote družbe, število članov sveta delavcev v posameznih organizacijskih enotah družbe, v skladu s prejšnjim odstavkom, določi svet delavcev s sklepom o razpisu volitev. Pri tem upošteva število zaposlenih v posameznih organizacijskih enotah družbe, na dan sprejema sklepa, kandidati pa se volijo ločeno po posameznih organizacijskih enotah družbe, v skladu s sklepom o razpisu volitev iz drugega odstavka tega člena. Predlagatelji opozarjajo, da volitve članov sveta delavcev ne bodo potekale po posameznih organizacijskih enotah, kar vpliva na zastopanost posamezne organizacijske enote v svetu delavcev. Iz sklepa o razpisu volitev je namreč razvidno, da naj bi volitve potekale v dveh volilnih enotah, ki zajemajo več organizacijskih enot. Navedeno pomeni, da posamezne organizacijske enote (predvsem manjše) niti na teoretični ravni ne morejo zagotoviti zastopanosti v svetu delavcev, saj pride do preglasovanja s strani večjih organizacijskih enot. Očitki sodišča prve stopnje o nezadostni trditveni in dokazni substanciranosti ne zdržijo resne pravne presoje.

Svet delavcev je skladno z določbo ZSDU dolžan objaviti sklep o razpisu volitev največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe članov sveta delavcev. V sklepu mora biti določen dan volitev, število članov sveta, ki se volijo. Število članov sveta, ki se volijo so določeni glede na število delavcev v družbi na dan sprejema sklepov o razpisu volitev. Sklep o razpisu ponovnih volitev člana sveta delavcev z dne 20. 5. 2015 je nepravilen in nezakonit, saj ga je sprejela volilna komisija, katere imenovanje je bilo pravnomočno sodno razveljavljeno, sklep pa je nepravilen in nezakonit tudi zato, ker ne omogoča izvolitve predstavnikov v svet delavcev po posameznih organizacijskih enotah. Predlagatelj tudi zatrjuje, da je v konkretnem primeru izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve predlagatelja onemogočena ali precej otežena. V primeru, da do izdaje predlagane začasne odredbe ne bi prišlo, bi namreč prišlo do izvedbe volitev, kar pomeni, da bo zahtevek predlagatelja postal brezpredmeten. Izdaja začasne odredbe je nujno potrebna, da se prepreči uporaba sile in izvrševanje kaznivih dejanj, pri čemer pritožba izpostavlja določbo 200. člena KZ-1 in sicer kaznivo dejanje Kršitev pravic pri sodelovanju pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic. V obravnavanem primeru je že bila izdana pravnomočna sodba, s katero so bila razveljavljena vsa volilna opravila ter volitve v svet delavcev z dne 18., 19. in 23. 12. 2014, ter s tem tudi sklep o imenovanju volilne komisije, pa je ista volilna komisija ponovno sprejela sklep o razpisu volitev, kar je v nasprotju z 28. členom ZSDU in 10. členom Poslovnika Sveta delavcev. Jasno torej je, da gre v konkretnem primeru za onemogočanje uresničevanja pravice do sodelovanja delavcev družbe pri upravljanju družbe A. d.o.o., saj sklep volilne komisije namreč onemogoča izvolitev posameznih predstavnikov manjših organizacijskih enot v svet delavcev.

Nasprotnemu udeležencu z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi nastala nobena škoda, saj v konkretnem primeru zbor delavcev dne 21. 5. 2015, skladno z določili 17. in 18. člena ZSDU že izvolil volilno komisijo, ki bo izvedla volitve v svet delavcev skladno z določili ZSDU. Volitve se bodo v vsakem primeru izvedle, zato nasprotnemu udeležencu ne grozi nastanek škode. Iz navedenega sledi, da predlagatelji niso zgolj in samo zatrjevali obstoj nevarnosti uporabe sile in izvrševanja kaznivih dejanj. Predlagatelji so s predloženimi dokazi zadostili dokaznemu bremenu. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh navedb predlagateljev, zato je sklep pomanjkljivo obrazložen, s tem pa je podana tudi kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko se sodišče ni opredelilo do ključnih trditev, je predlagateljem onemogočilo pravno varstvo. Sodišče ni upoštevalo vseh trditev predlagateljev, s tem pa je bila kršena ustavna pravica predlagateljev iz 22. člena Ustave RS, ki vsakemu zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi. Obveznost, da sodišče navede razloge za svojo odločitev izhaja tudi iz 6. člena EKČP. Sklicuje se na novejšo prakso Ustavnega sodišča RS iz katere izhaja, da je obrazložitev sodne odločbe samostojna prvina pravice do poštenega sojenja, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS ter je njena izvirna vrednost v zagotavljanju uvida v razloge za odločitev samem po sebi in to predvsem stranki, ki v postopku odločanja o svoji pravici, obveznosti oziroma pravnem interesu ni bila uspešna (odločba Ustavnega sodišča RS Up-1273/09 in Up-147/09).

3. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo predlagateljev. Prerekala je navedbe iz pritožbe ter predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožba neutemeljeno navaja, da je sklep pomanjkljivo obrazložen, ker se naj sodišče prve stopnje ne bi oprlo do ključnih trditev predlagateljev, zaradi česar naj bi bila podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči, zato ga je mogoče v celoti preizkusiti. Posledično tudi ni kršeno ustavno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991 s spremembami; URS), ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

7. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je sodbo opr. št. X Pd 1425/2014 z dne 18. 2. 2015, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. X Pdp 334/2015 z dne 30. 3. 2015, razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev v A. d.o.o. na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014. Po razveljavitvi volitev je nasprotni udeleženec sprejel sklep o razpisu ponovnih volitev z dne 20. 5. 2015, ki pa je po stališču predlagateljev nepravilen in nezakonit. Predlagatelji trdijo, da sklepa ne bi smela sprejeti nasprotna udeleženka, ampak zbor delavcev, saj je bila po stališču predlagateljev s sodno odločbo razveljavilo imenovanje tudi nasprotne udeleženke, poleg tega pa sprejeti sklep onemogoča izvolitev predstavnikov delavcev v svet delavcev po posameznih organizacijskih enotah. Zato predlagatelji dne 29. 5. 2015 v novem kolektivnem delovnem sporu zahtevajo odpravo oziroma razveljavitev sklepa o ponovnih volitvah in odločitev, da je volilna komisija dolžna opustiti izvedbo volitev članov sveta delavcev A. d.o.o., razpisanih za četrtek 18. 6., petek 19. 6. in torek 23. 6. 2015, oziroma podredno, da se volilni komisiji prepove izvedba teh volitev. V predlogu za izdajo začasne odredbe pa predlagatelji zahtevajo prepoved izvedbe volitev članov sveta delavcev A. d.o.o., razpisanih za četrtek 18. 6., petek 19. 6. in v torek 23. 6. 2015 in denarno kazen za primer kršitve te prepovedi.

8. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04; ZDSS-1) določa, da se v postopku pred delovnimi sodišči izdajajo začasne odredbe po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, v skladu s četrtim odstavkom 56. člena. V primeru prepovedi volitev v svet delavcev gre za sodno uveljavljanje nedenarne terjatve. Pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve določa 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami; ZIZ), po katerem sodišče izda začasno odredbo zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg verjetnosti terjatve mora verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: da obstoja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisnika zbora delavcev z dne 21. 5. 2015 (A7) izhaja, da je zbor delavcev ugotovil, da zaradi razveljavljenih volitev v podjetju A. d.o.o. nimajo novega sveta delavcev, prejšnjemu pa je potekel mandat. Zato so sklicali zbor delavcev in skladno s 17. in 18. členom ZSDU sprejeli odločitev o oblikovanju sveta delavcev in imenovanju volilne komisije. Medtem je volilna komisija, ki jo je imenoval prejšnji svet delavcev, že dne 20. 5. 2015 izdala sklep o razpisu ponovnih volitev članov sveta delavcev (A6). Iz 2. točke sklepa izhaja, da je volilna komisija postopek volitev ponovila na podlagi smiselne uporabe določbe 43. člena ZSDU, ki določa, da se v primeru, če volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti, opravijo ponovne volitve v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa volilne komisije o neveljavnosti volitev.

10. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ZSDU izrecno ne ureja pravne situacije, ko delovno sodišče razveljavi volitve v svet delavcev oziroma volilna opravila pri teh volitvah. Zato gre v tem kolektivnem delovnem sporu (tudi) za vprašanje pravilnosti odločitve nasprotne udeleženke, da po sodni razveljavitvi volilnih opravil razpiše nove volitve v svet delavcev ob smiselni uporabi 43. člena ZSDU, ki določa postopanje volilne komisije po tem, ko volitve razveljavi volilna komisija (in ne delovno sodišče). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec določbe ZSDU uporabili zgolj smiselno, in sicer tako, da so z razlago zasledovali vsak svoj interes, je pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni mogoče ugotoviti nezakonitosti ravnanja nasprotnega udeleženca, saj v ZSDU ni podana izrecna pravna podlaga za postopek ponovne volitve v svet delavcev. Posledično je štelo, da zaradi uporabe določbe 43. člena ZSDU ni mogoče šteti, da je terjatev verjetno izkazana.

11. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da terjatev zaradi uporabe 43. člena ZSDU ni verjetno izkazana. Imenovanja volilne komisije s sklepom sveta delavcev o razpisu volitev, v smislu določbe tretjega odstavka 16. člena ZSDU, ni mogoče šteti za volilno opravilo, zato s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X Pd 1425/2014 z dne 18. 2. 2015, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. X Pdp 334/2015 z dne 30. 3. 2015, imenovanje nasprotne udeleženke ni bilo razveljavljeno. ZSDU izrecno ne določa, kaj je volilno opravilo, vendar pa v 24. členu določa naloge, ki so v pristojnosti volilne komisije in ki jih je mogoče po stališču pritožbenega sodišča šteti za volilna opravila (npr. volilna komisija ugotavlja, ali so predlogi kandidatov v skladu z ZSDU in jih objavi, določa volišča, določa seznam volivcev, imenuje volilne odbore, ugotavlja rezultate izida glasovanja, vodi neposredno tehnično delo v zvezi v volitvami, opravlja druge naloge, ki jih določa zakon). Kot izhaja iz sodbe VDSS opr. št. X Pdp 344/2015 z dne 30. 3. 2015, je za objavo sklepa o razpisu volitev zadolžen svet delavcev, volilna komisija pa skrbi za zakonitost volitev in prevzame skrb za zakonitost volitev od razpisa volitev do objave rezultatov volitev. Ker je volilna komisija volilni organ, ki se imenuje za štiri leta v smislu drugega odstavka 19. člena ZSDU, ter je v kolektivnih delovnih sporih o volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, na kar je opozorilo VDSS v citirani zadevi opr. št. X Ppd 344/2015, s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 275/2006 z dne 12. 9. 2006 ter odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. X Pdp 314/2014 z dne 10. 4. 2014 ter Pdp 624/2012 z dne 9. 11. 2012, bi z razlago, da je z razveljavitvijo volilnih opravil bil razveljavljen tudi sklep o imenovanju nasprotne udeleženke, nastal pravni položaj, ko niti ne bi bilo več mogoče uveljavljati sodnega varstva v konkretni zadevi, saj nasprotni udeleženec ne bi (več) obstajal. Vse navedeno utemeljuje stališče, da nasprotna udeleženka s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. X Pd 1425/2014 z dne 18. 2. 2015, ni bila ukinjena oziroma ni bil razveljavljen sklep o njenem imenovanju. Pri tem je treba v konkretni zadevi tudi upoštevati, da je nesporno, da je prejšnjemu svetu delavcev mandat potekel pred novim sklepom o razpisu volitev, ki ga je sprejela volilna komisija, prav tako pa ne gre za novo ustanovljeno družbo v smislu določbe 17. člena ZSDU, ko bi lahko najmanj trije delavci ali reprezentativni sindikati sklicali zbor delavcev zaradi izvolitve sveta delavcev.

12. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, v katerem izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni izkazana zaradi dejstva, ker je volilna komisija določila dve volilni enoti, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče izvoliti članov sveta delavcev po posameznih organizacijskih enotah, v smislu določbe 28. člena ZSDU in 10. člena Poslovnika Sveta delavcev (A 12; v nadaljevanju: Poslovnik). ZSDU v 28. členu določa, da lahko svet delavcev s poslovnikom določi, da se kandidati za člane sveta delavcev predlagajo in volijo ločeno za posamezne skupine delavcev (ženske, invalidi, mladi delavci in podobno), za posamezne organizacijske enote oziroma dele delovnega procesa ter za dele družbe, ki so izven sedeža družbe. Poslovnik pa v prvem odstavku 10. člena določa, da so v svetu delavcev zastopane posamezne organizacijske enote družbe. Po drugem odstavku 10. člena Poslovnika število članov sveta delavcev v posameznih organizacijskih enotah družbe, v skladu s prejšnjim odstavkom, določi svet delavcev s sklepom o razpisu volitev, pri čemer upošteva število zaposlenih po posameznih organizacijskih enotah družbe na dan sprejema. Po določbi tretjega odstavka 10. člena Poslovnika pa se kandidati volijo ločeno po posameznih organizacijskih enotah družbe v skladu s sklepom o razpisu volitev iz drugega odstavka tega člena.

13. Kot izhaja iz sklepa o razpisu ponovnih volitev članov sveta delavcev z dne 20. 5. 2015, je nasprotna udeleženka predvidela, da bodo volitve potekale v dveh volilnih enotah in sicer volilna enota št. ... (VE ...), ki zajema organizacijsko enoto B. (19 zaposlenih), organizacijsko enoto C. (32 zaposlenih) in organizacijsko enoto D. (44 zaposlenih), voli pa se 13 članov sveta delavcev. Volilna enota št. ... (VE ...) pa zajema organizacijsko enoto E., v kateri je 800 zaposlenih. Vsi zaposleni z volilno pravico bodo volili vseh 13 članov SD. V sklepu je bilo tudi predvideno, da bosta VE ... in VE ... po določenem času tudi mobilni, VE ... se v popoldanskem času od 13.00 ure dalje prestavi v avlo D. in nadaljevala s svojim delom, VE ... pa se bo po potrebi v petek 19. 6. 2015 in torek 23. 6. 2015 odpravila na teren.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagatelji svojih trditev o tem, kako naj bi predlagan način volitev kršil določbe 28. člena ZSDU in 10. člena Poslovnika, niso dovolj konkretizirali ter predložili ustreznih dokazov. Pritožbeno sodišče se z navedenim strinja, saj je trditvena podlaga v tem delu povsem nekonkretizirana. Glede na odločitev v sklepu o ponovnem razpisu volitev pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je terjatev verjetno izkazana, če niso bile oblikovane štiri volilne enote za štiri organizacijske enote. Volilna enota št. ... je namreč sestavljena tako, da so v njej zajete tri organizacijske enote z skupaj manj kot 100 delavci, v primerjavi z organizacijsko enoto E., ki šteje 800 delavcev, kljub temu pa je tem manjšim organizacijskim enota iz volilne enote ... zagotovljeno enako število članov kot bistveno večji organizacijski enoti E.. Tako iz doslej znanih podatkov izhaja, da sklep o ponovnih volitvah upošteva 10. člen Poslovnika Sveta delavcev, oziroma v tej fazi postopka ni mogoče šteti, posebej glede na pomanjkljivo trditveno podlago, da je bila katera izmed (manjših) organizacijskih enot z oblikovanjem volilne enote št. ... prikrajšana za ustrezno zastopanost v svetu delavcev.

15. Terjatev je verjetno izkazana, kadar okoliščine, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govori proti obstoju tega dejstva. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni podan eden izmed pogojev za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, je sodišče prve stopnje že iz tega razloga predlog utemeljeno zavrnilo. Ker niso podani razlogi, ki jih predlagatelji navajajo v pritožbi in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev, kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu s 2. točko 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodbe sodišča prve stopnje. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Predlagatelji s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbe (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

17. Odgovor nasprotne udeleženke na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).