Jedro

Navedbe o hudih posledicah, ki jih bo za storilca in njegove družinske člane imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za spremembo izpodbijane odločitve, saj je glede na zakonsko podlago preklic odložitve izvršitve obvezen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljevanju odložitev izvršitve) ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločitve o sankcijah (3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času od poteka preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, dosegel število kazenskih točk, zaradi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Preizkusna doba po sklepu o odložitvi izvršitve je začela teči 30. 8. 2019 in se je iztekla 30. 7. 2020. Sodišče prve stopnje bi tako lahko izdalo sklep o dokončni izvršitvi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije šele po 30. 7. 2021, vendar je storilec 12. 3. 2021 storil prekršek, zaradi katerega mu je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 19. 4. 2021, ki je postala pravnomočna 15. 6. 2021, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker peti odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da če storilec s kazenskimi točkami izrečenimi za prekrške, storjene v preizkusni dobi in po preteku preizkusne dobe, v času do pravnomočne dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu pristojno sodišče na tej podlagi prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je ob zgoraj povzetih ugotovitvah sodišča prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve.

5. Iz povzete določbe petega odstavka 202.a člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času do pravnomočnosti dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.

6. Ker je pri tem vezano na pravnomočno sodbo o prekršku, se v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku ali kršitve, ki naj bi jih sodišče storilo v postopku o prekršku. Tako so za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je v postopku o prekršku sodnici podal tehtne razloge zakaj mu ne bi odvzeli vozniškega dovoljenja ali da bi lahko obdržal vsaj C in E kategorijo, ki ju potrebuje za opravljanje delovnih obveznosti, saj je zaposlen kot poklicni šofer E kategorije in s tem zagotavlja sredstva za preživljanje sebe in šoloobveznega sina, a ga sodnica ni želela poslušati oz. upoštevati, temveč mu je polagala odgovore v usta in želela slišati samo tisto, kar je sama želela, ter so tako vse njegove prošnje in pritožbe padle na neplodna tla, zaradi česar razmišlja celo o samomoru. S takimi navedbami namreč storilec zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v postopku o prekršku zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, kar bi lahko uveljavljal le v pritožbi zoper sodbo. Ker pa je sodba postala pravnomočna, takih trditev ni mogoče upoštevati. Kljub temu pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da v okviru samega postopka o prekršku sodišče ugotavlja le ali je storilec uresničil objektivne zakonske znake prekrška in ali je zanj tudi odgovoren, in mu je v primeru, ko je dokazano, da je storil prekršek, za katerega je predpisan izrek 18 kazenskih točk, in je zanj tudi odgovoren, dolžno izreči to stransko sankcijo, ki je ne more niti omiliti. Prav tako pa navedbe o hudih posledicah, ki jih bo za storilca in njegove družinske člane imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za spremembo izpodbijane odločitve, saj je glede na zakonsko podlago preklic odložitve izvršitve obvezen, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.