Jedro

Storilec pojasnuje, da je pravočasno posredoval podatke o vozniku in še vedno trdi, da prekrška ni storil. Take navedbe pa so neupoštevne, saj se nanašajo na dejansko stanje prekrška in bi jih storilec moral uveljavljati v pravočasni pritožbi zoper odločbo o prekršku pred pristojnim organom države izdaje,

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Graz Umgebung z dne 28. 11. 2019, ki je postala pravnomočna 8. 1. 2020, s katero je bila storilcu L. V. izrečena denarna sankcija zaradi prekrška po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih cestnem prometu v višini 80,00 EUR, prizna in izvrši, da je storilec dolžan plačati navedeno denarno sankcijo ter stroške opomina v višini 10,00 EUR, skupaj torej 90,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa in v kolikor v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno, storilec pa lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi zatrjuje, da je v času, ko je prejel kazen avstrijskega prekrškovnega organa, pravočasno posredoval podatke o vozniku osebnega vozila, saj sem v času storjenega prekrška že razpolagal s svojim drugim vozilom. Zaradi časovne razlike pa s potrdili ne razpolaga več.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije. Iz opisa dejanja v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tako izhaja, da je storilec bil sankcioniran, ker kot imetnik vozila z reg. št. MB ..., v roku dveh tednov ni odgovoril na poziv prekrškovnega organa države izdaje, da sporoči, kdo je vozil navedeno vozilo 1. 11. 2018 ob 21.07 uri v kraju Seiersberg - Pirka.

6. Glede na storilčeve navedbe v pritožbi je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje o tem, ali je storilec resnično organu posredoval podatke o vozniku oz. ali je pristojni organ po izdaji odločbe prejel kakšno vlogo storilca, na kakšen način in ali so o tej vlogi odločili na kakršenkoli način. Pristojni organ je z dopisom z dne 27. 7. 2021, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 9. 8. 2021, sporočil, da je storilec sicer res posredoval podatek o tem, kdo je vozil avtomobil v času storitve prekrška, vendar prepozno, pri tem pa tudi ni mogel dokazati, zakaj ni mogel izpolniti obveznosti v roku, zaradi česar je kazen potrjena v kazenski odločbi z dne 28. 11. 2019. V izjasnitvi na ta dopis storilec pojasnuje, da je pravočasno posredoval podatke o vozniku in še vedno trdi, da prekrška ni storil. Take navedbe pa so neupoštevne, saj se nanašajo na dejansko stanje prekrška in bi jih storilec moral uveljavljati v pravočasni pritožbi zoper odločbo o prekršku pred pristojnim organom države izdaje, glede katere je izkazano, da mu je bila vročena 10. 12. 2019 na naslovu njegovega stalnega prebivališča, kot izhaja iz fotokopije vročilnice na list. št. 11 spisa. Ker je storilec v odločbi o prekršku bil poučen o pravici do pravnega sredstva, a te možnosti ni izkoristil, je odločba o prekršku postala pravnomočna in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.

7. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).