Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Napredovanje v naziv svetnik je za strokovne delavce (psihologe, pedagoge, specialne pedagoge, socialne delavce in knjižničarje) uvedel Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, v nadaljevanju ZRPJZ), ki je začel veljati dne 23.4.1994. Zato v obravnavanem primeru tožnica, ki je zaposlena na delovnem mestu logopeda in sodi med navedene strokovne delavce, ni upravičena do napredovanja v naziv svetnik za obdobje pred uveljavitvijo Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 891/95-8 z dne 31.1.2001.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo, ki jo je tožnica vložila zoper odločbo z dne 18.5.1995, s katero je tožena stranka tožnici, zaposleni na Zavodu ..., na delovnem mestu logopeda, podelila naziv svetnice in odločila, da je naziv pridobljen dne 23.4.1994. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločitev tožene stranke po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja tožena stranka. Napredovanje v strokovno izobraževalnih dejavnostih v nazive je bilo uvedeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I, v nadaljevanju ZOFVI. Po tem zakonu so na podlagi 2. odstavka 29. člena napredovali v naziv mentor, svetovalec oziroma svetnik le pedagoški delavci (učitelji in vzgojitelji). Napredovanje drugih strokovnih delavcev, in sicer psihologov, pedagogov, specialnih pedagogov, socialnih delavcev in knjižničarjev, kamor sodi tudi tožnica, je omogočil Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92, v nadaljevanju ZPDJVZ), ki je v 2. odstavku 8. člena določil, da navedeni strokovni delavci lahko napredujejo v naziv mentor oziroma svetovalec.
Napredovanje v naziv svetnik je za navedene druge strokovne delavce uvedel šele Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, v nadaljevanju ZRPJZ), ki je začel veljati dne 23.4.1994. Ta zakon je s 6. odstavkom 13. člena določil, da učitelj, vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog in knjižničar, zaposlen v vrtcu, osnovnem in srednjem izobraževanju, lahko napreduje v naziv mentor in svetovalec, če ima zahtevano visoko izobrazbo, pa tudi v naziv svetnik, v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Z določbo 1. alinee 1. odstavka 29. člena ZRPJZ je bila razveljavljena določba 2. odstavka 8. člena ZPDJVZ. Na podlagi 6. odstavka 13. člena ZRPJZ je bil sprejet Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94), ki je določil v 4. odstavku 21. člena, da zaposleni, ki prvič napredujejo v naziv v skladu s tem pravilnikom, pridobijo pravico do naziva z dnem 23.4.1994, če so izpolnili pogoje za napredovanje do uveljavitve ZRPJZ in če so vložili predlog za napredovanje v letu 1994, do vključno 31.12.1994. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločitev tožene stranke pravilna in so neutemeljeni tožbeni ugovori, s katerimi tožnica zatrjuje, da ji gre naziv svetnica že od dne 8.8.1992. Tožnica vlaga pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da je odločitev tožene stranke v nasprotju z določbami Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list št. 7/92 in 54/93), ki je pridobitev naziva svetnik uveljavil retroaktivno z dnem 8.8.1992 tudi za navedene druge strokovne delavce. Navaja, da je za obdobje od 8.8.1992 do 23.4.1994 izpolnjevala pogoje za pridobitev naziva svetovalka, pa o takšnem predlogu ni bilo odločeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da ji prizna naziv svetovalka od 8.2.1992 do 23.4.1994 oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.
V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka tožničine navedbe iz predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da se tožničin predlog z dne 16.6.1994 nanaša na imenovanje v naziv svetnica. Temu predlogu je bilo ugodeno in je bil tožnici podeljen predlagani naziv v prvem zakonsko možnem roku.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Nazive, ki jih je mogoče pridobiti z napredovanjem v vzgojno izobraževalnih dejavnostih določa zakon in ne pravilnik, kot to zmotno meni pritožnica. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je za pedagoške delavce (učitelje in vzgojitelje) napredovanje v nazive uvedel ZOFVI, za navedene druge strokovne delavce pa ZPDJVZ z določbo 2. odstavka 8. člena, po kateri so ti lahko napredovali le v naziv mentor oziroma svetovalec.
Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je bilo za navedene druge strokovne delavce napredovanje v naziv svetnik uvedeno šele z uveljavitvijo ZRPJZ in da se je napredovanje po ZRPJZ izvajalo v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94).
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica dne 16.6.1994 vložila zahtevo za napredovanje v naziv svetnica, da je pred uveljavitvijo ZRPJZ izpolnila pogoje za napredovanje, da ima visoko strokovno izobrazbo profesor defektolog in da je zaposlena na Zavodu ... na delovnem mestu logopeda. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, kateremu tožnica tudi v pritožbi ne ugovarja, se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje na ureditev ZRPJZ in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94), ko pritrjuje odločitvi tožene stranke. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tudi po presoji pritožbenega sodišča, tožnici, ki ne zatrjuje, da bi imela status pedagoškega delavca, ne gre pravica do naziva svetnica že od dne 8.8.1992. Na drugačno uporabo materialnega prava ne more vplivati pritožbena navedba, da tožnica izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv svetovalka za obdobje od 8.8.1992 do 23.4.1994, pa tožena stranka o predlogu za takšno napredovanje ni odločila. Iz odločbe tožene stranke z dne 18.5.1995, izhaja, da je bilo z njo odločeno o tožničini zahtevi z dne 16.6.1994. Navedena zahteva, ki je v upravnih spisih, vsebuje le predlog za napredovanje v naziv svetnica. Glede na vsebino tožbe, s katero je tožnica začela upravni spor, je v obravnavani zadevi sporno le vprašanje datuma priznanja napredovanja v naziv svetnica. Zato odločanje o kakšni drugi zahtevi za napredovanje oziroma o napredovanju v kakšen drug naziv ne more biti predmet tega upravnega spora.
Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga, niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.