Jedro

Ker je prvostopni upravni organ ugotovil, da je tožnikova pritožba zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, v postopku pred njeno izdajo pa tožnik ni sodeloval kot stranka, vložena po pritožbenem roku, ki je veljal za stranke postopka, in je torej prepozna, bi jo moral obravnavati kot zahtevo za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.

Izrek

Pritožba se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 139/98-13 z dne 4.10.2000, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.12.1997, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava V.-R., Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 30.10.1997. S to odločbo je prvostopni organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa z dne 27.6.1997, s katero je prvostopni organ odobril kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med prodajalcem A.Ž. in kupcem F.F. Navedel je, da tožnik ni sodeloval v tem upravnem postopku kot stranka, zato bi lahko vložil pritožbo le v 15-dnevnem pritožbenem roku, ki je veljal za osebe, ki so kot stranke sodelovale v postopku. Tem je bila prvostopna odločba vročena 1.7.1997 oziroma 3.7.1997 in je postala pravnomočna 28.7.1997, medtem ko je tožnik vložil pritožbo 13.10.1997. Prvostopno sodišče je tožbo zavrnilo, ker je, izhajajoč iz dejanskega stanja, ki sta ga ugotovila upravna organa, sklenilo, da je bila pritožba prepozna. Če bi tožnik želel, da bi bila pravočasna, bi jo moral vložiti v 15-dnevnem roku, ki je veljal za osebe, ki so kot stranke sodelovale v tem postopku.

Tožnik se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne, nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne ocene dokazov, zlasti pa nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa razveljavi in zadevo vrne v zakonit postopek in ponovno sojenje. Tožnik meni, da bi moral biti v postopku odobritve pravnega posla stranka, saj je lastnik do 3/4 tistih nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe. Postopek sploh ne bi smel biti voden brez obvestila tožniku, ki je solastnik teh zemljišč. Ta zemljišča pa tvorijo zaščiteno kmetijo, ki je to še bila ob odobritvi pravnega posla. Ta kmetija ni bila več zaščitena z odločbo upravne enote z dne 5.10.1998. Glede na to bi moral biti tožniku priznan položaj stranke. Odločba o odobritvi pravnega posla mu je bila vročena 5.11.1997 kot prizadeti stranki. Ta vročitev pa je izkazana v upravnem spisu. Zato je bila njegova pritožba pravočasna, ker je bila vložena 18.11.1997, torej pred potekom 15-dnevnega roka. Ker se je torej tožnik pravočasno pritožil glede na datum, ko mu je bila odločba vročena, njegove pritožbe upravni organi ne bi smeli zavreči. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po 230. členu ZUP/86 se pritožba vloži v roku 15 dni, pri čemer pritožbeni rok teče za vsako stranko in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik ni sodeloval kot stranka v postopku odobritve kupoprodajne pogodbe po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96), sklenjene med A.Ž. in F.F. Tožnik niti sam ne zatrjuje, da bi pritožbo vložil v 15-dnevnem roku, ki je veljal za stranke. Iz upravnih spisov, tako kot so že ugotovili upravna organa in prvostopno sodišče, pa ne izhaja, da bi tožniku bila sporna odločba vročena. Zato bi moral pritožbo zoper ta akt vložiti v 15-ih dneh, pri čemer je tudi zanj začel ta rok teči z dnem vročitve odločbe strankam. Glede na to tudi pritožbeno sodišče meni, da je bila tožnikova pritožba zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bila strankam, ki so v postopku sodelovale, vročena 1.7.1997 oziroma 3.7.1997 in je glede na potrdilo o pravnomočnosti postala pravnomočna 28.7.1997, tožnik pa je pritožbo vložil 13.10.1997, vložena prepozno.

Toda to še ne pomeni, da je odločitev v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Po 9. točki 249. člena ZUP/86 je namreč možna obnova postopka, ki se je končal z dokončno odločbo, če v postopku pred izdajo te odločbe ni kot stranka sodelovala oseba, ki bi v tem postopku morala sodelovati. Glede na to, da tožnik že v vlogi, ki jo je naslovil "pritožba", navaja, da bi v postopku odobritve pravnega posla moral sodelovati kot stranka, in ker je bila njegova pritožba vložena prepozno, bi moral prvostopni upravni organ, ko je ta ugotovil, tožnikovo vlogo obravnavati še kot predlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86 in o njem tudi odločiti. Ker tega ni storil, je bistveno kršil pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev. Ker te nezakonitosti ni odpravila tožeča stranka, je nezakonita tudi njena odločba. Zato bi jo moralo prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v nov postopek. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS prvostopno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek prvostopnemu sodišču.