Jedro

Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj, zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Toženka je ugodila predlogu za razrešitev odvetnika C. C. iz Odvetniške družbe C., o.p., d.o.o. iz Ljubljane kot izvajalca brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 5. 10. 2022. Sklenila je še, da se postopek izvajanja BPP za tožnika ustavi ter se ugotovi, da je bila tožniku z odločbo Bpp 725/2021 z dne 24. 5. 2021 BPP neupravičeno dodeljena in je ta dolžan povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. V obrazložitvi je navedla, da je bila z odločbo Bpp 725/2021 z dne 24. 5. 2021 prosilcu dodeljena redna BPP zaradi kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. I K 14325/2020, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Za izvajanje BPP je bil na predlog upravičenca določen izbrani odvetnik B. B., ki je bil s sklepom Bpp 725/2021 z dne 1. 3. 2022 na predlog izvajalca, iz razloga nezaupanja in subjektivnega nezadovoljstva upravičenca, razrešen dolžnosti izvajanja BPP, za nadaljnje izvajanje pa je bil na predlog upravičenca določen odvetnik C. C. iz Ljubljane. Upravičenec je nato 5. 10. 2022 na sodišče posredoval predlog za razrešitev izvajalca BPP iz razloga nesoglasij med izvajalcem in upravičencem in ker je mnenja, da ga izvajalec ne zastopa dovolj dobro. V odgovoru na navedeno odvetnik C. C. navaja, da se s predlagano razrešitvijo strinja, saj mu je že dne 11. 10. 2022 upravičenec preklical pooblastilo za zastopanje. Izvajalec je navedel, da je svoje delo opravil skrbno in strokovno. Za prosilca je ugodno rešil štiri zadeve (s sodno odločbo ali poravnavo), preostale pa so še odprte. Do nesoglasij je prišlo zaradi nerazumevanja in nesprejetja določenih pravno neogibnih dejstev s strani prosilca (npr. da na predhodno pravnomočno zaključene postopke izvajalec ni mogel vplivati, ocene o izidu postopka). Posledično je upravičenec tekom zastopanja želel z neprestanimi telefonskimi klici priti do drugačnih stališč, čemur pa izvajalec ni mogel slediti kljub temu, da je bilo včasih tudi po več kot 35 klicev dnevno.

3. Toženka se sklicuje na deseti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter izpostavlja, da je na podlagi navedb izvajalca, navedb upravičenca in pregledu listin ugotovila, da očitki prosilca zagovorniku, da ga le-ta ne zastopa dovolj dobro, niso utemeljeni, saj kaj takšnega ne izhaja iz podatkov v sodnih spisih in iz opravljenih procesnih dejanj v predmetnem postopku s strani zagovornika. Je pa razrešitev odvetnika potrebna zaradi nesoglasij med upravičencem in odvetnikom, ker med njima ni več ustreznega zaupanja, zaupanje pa je pogoj za uspešno zastopanje. Dodala je še, da ker gre že za razrešitev drugega odvetnika v isti zadevi, pri čemer gre ponovno za zamenjavo odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, zato se v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da prosilcu oziroma upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je 5. 10. 2022 na toženko posredoval predlog za razrešitev izvajalca BPP iz razloga nesoglasij med izvajalcem in upravičencem in ker je mnenja, da ga izvajalec ne zastopa dovolj dobro. Podani predlog je tožnik podal v postopku izvajanja BPP, ki se je vodil pod Bpp 725/2021 na podlagi odločbe toženke Bpp 725/2021 z dne 24. 5. 2021 v zvezi s sklepom Bpp 725/2021 z dne 1. 3. 2022. V istem postopku je tožnik predlagal, da se namesto razrešenega izvajalca za brezplačno pravno pomoč določi novi izvajalec odvetnik B. B. 5. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je odločitev nezakonita in neutemeljena. Izpostavlja, da je predlog za razrešitev podal tožnik in ne postavljeni odvetnik in bi morala toženka postaviti novega odvetnika, ne pa da je napačno uporabila določbo desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Tako je sprejeta odločitev v nasprotju z desetim in enajstim odstavkom ZBPP.

6. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

7. Tudi prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je dne 22. 2. 2023 sprejelo sklep IV U 3/2023, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Senat je namreč presodil, da v zadevi ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje. Zoper sklep nobena izmed strank ni podala pripomb.

**Glavna obravnava**

9. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Naroka se je udeležil pooblaščenec tožnika, ki je na naroku vztrajal pri podanih navedbah. Toženka se obravnave ni udeležila, prav tako ne prizadeta stranka, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sta bila pravilno vabljena, sicer pa sta soglašala, da se v zadevi glavna obravnava ne opravi.

**Dokazni sklep**

10. Sodišče je v postopku pregledalo in prebralo upravni spis ter predložene listine tožnika v prilogah od A1 do A6. Sodišče v zadevi ni zaslišalo strank, saj to ni bilo potrebno, saj je v zadevi sporna pravilna uporaba materialnega prava.

**K I. točki izreka**

11. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, v skladu s katero je bil odvetnik C. C. razrešen nudenja BPP po odločbi Bpp 725/2021 z dne 2. 2. 2022 ter bilo ugotovljeno, da je bila tožniku BPP neupravičeno dodeljena ter da je dolžan povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

12. Pravna podlaga obravnavanega primera izhaja iz desetega odstavka 30. člena ZBPP, po katerem lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). Po določbi 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana pravna pomoč, ki pa jo je upravičenec dolžan vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

13. Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca torej daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določbe 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika, tako z vidika subjektivnih ravnanj prosilca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.

14. Ureditev iz desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se z BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoči pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri. Ta dolžnost zajema tudi korekten in spoštljiv odnos do dodeljenega odvetnika, saj odvetnik brez tega svojega dela ne more v redu opravljati (I U 1229/2019, I U 2001/2019).

15. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je toženka pravilno uporabila materialno pravo, in tožnik izpostavlja, da je predlog za razrešitev podal upravičenec za BPP in ne postavljen odvetnik in bi morala toženka odločiti o razrešitvi sedanjega odvetnika in o postavitvi novega.

16. Iz zgornje obrazložitve nedvomno izhaja, da je tožnikovo stališče napačno, saj je za odločitev bistveno, kakšen je bil razlog za razrešitev oziroma, ali je ta obakrat na strani prosilca, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP.

17. Po presoji sodišča je bilo v obravnavani zadevi glede na dejansko stanje, ki ima podlago v predloženih spisih, materialno pravo pravilno uporabljeno. Kot izhaja iz predloženih spisov, je v obravnavani zadevi postavljeni odvetnik B. B. (ki je bil postavljen s sklepom BPP 725/2021 z dne 24. 5. 2021 ) toženko dne 18. 1. 2022 obvestil, da je prejel odpoved pooblastila s strani tožnika zaradi medsebojno različnih mnenj, in sicer nerazumevanja tožnika v kazenskih zadevah, v katerih že ima pravnomočno zaključene zaradi priznanja krivde, sedaj pa bi rad vse razveljavil. Glede na navedeno je toženka s sklepom z dne 1. 3. 2022 razrešila navedenega odvetnika zastopanja in imenovala odvetnika C. C. 18. 6. 10. 2022 je tožnik vložil pri toženki dopis, kjer prosi za razrešitev odvetnika C. C. iz razloga, ker je med njima prišlo do nesoglasja in je mnenja, da ga ne zastopa dovolj dobro. Na navedeno je odgovoril odvetnik C. C. v dopisu z dne 17. 10. 2022, ki pravi, da mu je tožnik preklical pooblastilo. Izpostavlja, da je za prosilca ugodno rešil štiri zadeve. Do nesoglasja pa je prišlo zaradi nerazumevanja in nesprejetja določenih pravno neogibnih dejstev s strani prosilca (na predhodno pravnomočno zaključene postopke izvajalec BPP ni mogel vplivati, ocene o izidu postopka), pri čemer je prosilec z neprestanim klicanjem želel priti do drugačnih stališč, čemur pa niso mogli slediti, kljub temu, da je bilo dnevno tudi po več kot 35 klicev.

19. Tako je toženka pravilno ugotovila, da je v postopku izvajanja BPP po postopku razrešitve že postavljen drug odvetnik za svetovanje in zastopanje upravičenca v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I K 14325/2020, in sicer je bil namesto prvotno izbranega odvetnika B. B., iz razlogov na strani upravičenca postavljen odvetnik C. C., prosilec pa je vložil predlog za njegovo razrešitev, iz razlogov, ki so (ponovno) na strani upravičenca. Toženka je po mnenju sodišča pravilno zaključila, da se v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da prosilcu oziroma tožniku BPP ni bila odobrena in se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

20. Glede na povedano je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena po zakonu, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določb 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

21. O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.