Jedro

Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe na naslovu, kjer dolžnik ne prebiva, saj upnik ni navedel in dokazal, da ima dolžnik tam rubljive stvari. Meni, da s strani upnika predložena fotografija ne zadošča in je sodišče prve stopnje odločitev sprejelo brez ustreznih dokazov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, navaja, da dolžnik ni podpisal pritožbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upniku ni treba natančno označiti premičnin, na katere predlaga izvršbo le, če ima dolžnik stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji, kar pa ni primer v obravnavani zadevi.

6. Četudi ZIZ dopušča rubež premičnin, ki niso na naslovu dolžnika (drugi odstavek 84. člena ZIZ), in izvršitelj opravi rubež tam, kjer se stvari dejansko nahajajo,1 upnik ni neomejen glede predloga za izvršbo v pomenu, da lahko predlaga izvršbo na katerihkoli naslovih, ki jih sam navede, in na nedoločenem obsegu premičnin. Načelo sorazmernosti, katerega vsebina je tudi prepoved prekomernega posega v dolžnikove pravice, se upošteva tudi v dovolitveni fazi in ne le v fazi izvršbe (3. člen ZIZ). Navedeno načelo omejuje dopustno izvršbo na (minimalni) obseg, ki še zadošča za poplačilo obveznosti. Izvršba ne sme biti opravljena za vsako ceno, tudi ceno neomejenih posegov v pravice tretjih, do česar lahko pride pri neomejeni dovolitvi izvršbe na naslovih, kjer dolžnik ne prebiva.

7. Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.

8. Upnik v predlogu za izvršbo premičnin ni konkretiziral, ampak je navedel le naslove, kjer se naj opravi rubež, nato pa po pozivu sodišča z vlogo z dne 15. 12. 2021 omejil izvršbo na določen naslov A., vendar ni natančno navedel nobene premičnine. Dodal je zgolj fotografijo določenega predmeta, kar pa ne zadošča zakonski zahtevi natančne opredelitve. Fotografija ima lahko le pomen dokaza, ne more pa nadomestiti zahtevanih navedb. Pri tem upnik tudi ni navedel okoliščin, ki potrjujejo dolžnikovo lastništvo.

9. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem neutemeljeno dovolilo premičninsko izvršbo na naslovu A., za katerokoli premičnino, ki bi jo izvršitelj tam našel, ne da bi omejilo izvršbo na konkretne dolžnikove premičnine. Po pojasnjenem je bil utemeljen ugovor dolžnika, ki je temu nasprotoval. 10. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da ob primerjavi s predhodnimi dolžnikovimi vlogami v spisu nima pomisleka, da je podpis na pritožbi dolžnikov, čeprav je dodana štampiljka, ki jo izpostavlja upnik v odgovoru na pritožbo. Bistvene so uvodne navedbe v pritožbi, iz katerih izhaja, da je pritožbo podal dolžnik osebno in ne kot zastopnik tuje pravne osebe, navedene na štampiljki.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSM Sklep I Ip 477/2018.