Jedro

Sporno med dedičema je, ali darilo sploh obstaja. Ker se v skladu z 28. členom ZD pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračunajo zakoniti in nujni dedni deleži, upoštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik v času življenja dal zakonitim dedičem, obračunske vrednosti zapuščine ni mogoče ugotavljati, dokler ni razčiščeno, ali je zakoniti dedič F. F. prejel sporno premoženje kot darilo ali ne. Ker je zapuščinsko sodišče dolžno skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, je bila glede darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 (oziroma premoženja zapustnika, ki je bilo predmet te pogodbe), za katero je pritožnik trdil, da je bila odplačna, potrebna napotitev na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (5. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1) prekinilo zapuščinski postopek, (2) napotilo na pravdo dedinjo M. M. z zahtevkom na ugotovitev, da je izročilna pogodba z dne 26. 4. 1990 nična in prikriva darilno pogodbo ter zato nepremičnine, ki so predmet te pogodbe, spadajo v zapuščino in se vrnejo vanjo, proti sodedičem F. F., V. V. in P. P., isto dedinjo je zoper iste dediče napotilo na pravdo (3) z zahtevkom, da je kupoprodajna pogodba z dne 11. 6. 1999 nična in prikriva darilno pogodbo, zato nepremičnine, ki so predmet te pogodbe, spadajo v zapuščino in se vrnejo vanjo, ter (4) z zahtevkom, da je kupoprodajna pogodba z dne 29. 1. 1998 nična in prikriva darilno pogodbo, zato nepremičnina, ki je predmet te pogodbe, spada v zapuščino in se vanjo vrne, (5) nadalje je na pravdo napotilo F. F. z zahtevkom, da gre pri darilni pogodbi z dne 4. 2. 1994, ki sta jo sklenila zapustnik in F. F., za odplačno pogodbo, zato nepremičnine parc. št. 247/2, 247/5, 247/6, 249/1, 249/3, 249/4, 250/1, vse k. o. X, in parc. št. 283/31 in 283/32, obe k. o. X, ter parc. št. 33/2 k. o. X ne spadajo v zapuščino in se zato v zapuščino ne vrnejo, (6) napotilo na pravdo dedinjo M. M. z zahtevkom, da je pogodba o priznanju lastninske pravice z dne 7. 7. 2003 nična in prikriva darilno pogodbo, zato premičnine, ki so predmet te pogodbe, spadajo v zapuščino in se vrnjeno vanjo, proti sodedičem F. F., V. V. in P. P., (7) napotilo na pravdo V. V. z zahtevkom, da ni prejela denarnih sredstev v protivrednosti 150.000,00 DEM, v protivrednosti 75.000,00 EUR, proti M. M., F. F. in V. V., in zato ta denarna sredstva ne spadajo v zapuščino, ter (8) odločilo, da so dediči, napoteni na pravdo, dolžni tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa in predložiti v spis dokazilo o vloženi tožbi, pri čemer se v primeru vložene tožbe postopek prekine do pravnomočne odločbe v pravdni zadevi, v nasprotnem primeru pa se nadaljuje, neupoštevaje zahtevke, zaradi katerih so bili dediči napoteni na pravdo.

2. Zoper 5. točko izreka sklepa se pritožuje dedič F. F. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, napotitveni sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne v postopek pred sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz 5. točke izreka sklepa, je sodišče dediča P. glede darilne pogodbe z dne 4. 2. 1994 napotilo na pravdo v zvezi z nepremičninami parc. št. 247/2, 247/5, 247/6, 249/1, 249/3, 249/4, 250/1, vse k. o. X, kar je nepravilno, saj je dedinja M. M. iz navedenega posla zahtevala zgolj vračanje nepremičnin parc. št. 247/1, 247/2, 283/31, 283/32 in 285/2, vse k. o. X, ter parc. št. 33/2, medtem ko so bile dejansko predmet darilne pogodbe le ZK telo II hlev na parc. št. 247/2 ter ZK telo III gospodarsko poslopje na parc. št. 247/1. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prekoračilo zahtevek M. M., kakor tudi vsebino darilne pogodbe. Ker sodišče za takšno prekoračitev ni navedlo razlogov, sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče poleg tega ni pravilno uporabilo 28., 34. in naslednjih členov Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), saj ni ugotavljalo, kolikšni bi bili nujni deleži dedičev in ali je zapustnik z darilom z dne 4. 2. 1994 povzročil prikrajšanje nujnega deleža. Tega M. M. sploh ni zatrjevala. Sodišče tudi ni ugotavljalo vrstnega reda danih daril. Glede na čas darilne pogodbe bi bilo vračanje dedičevih daril zagotovo med zadnjimi in le sorazmerno. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti vrednost zapuščine, zato da bi lahko sploh ugotovilo nujne deleže in njihovo morebitno prikrajšanje, nato pa odrediti vračanje daril po zakonitem vrstnem redu zaradi dopolnitve prikrajšanega dednega deleža. Izpodbijana odločitev je zato najmanj preuranjena in nezakonita.

3. Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z napotitvijo dediča F. F. na pravdo glede nepremičnin parc. št. 247/21, 247/5, 247/6, 249/1, 249/3, 249/4 in 250/1, vse k. o. X, v zvezi z darilno pogodbo z dne 4. 2. 1994, prekoračilo zahtevek dedinje M. M. za vračanje daril, kakor tudi vsebino darilne pogodbe. Iz pripravljene vloge dedinje M. M. z dne 14. 9. 2017 (red. št. 36) in zapisnika z dne 3. 9. 2018 (red. št. 87) izhaja, da dedinja zaradi prikrajšanja nujnega deleža zahteva, da se v zapuščino vrnejo nepremičnine parc. št. 247/2, 247/5, 247/6, 249/1, 249/3, 249/4 in 250/1, vse k. o. X, parc. št. 283/31 in 283/32, obe k. o. X, ter parc. št. 33/2 k. o. X, ki jih je dedič F. P. pridobil na podlagi darilne pogodbe, sklenjene 4. 2. 1994 z zapustnikom. Tudi glede pritožbeno spornih nepremičnin parc. št. 247/2, 247/5, 247/6, 249/1, 249/3, 249/4 in 250/1, vse k. o. X, ki so navedene v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje, je dedinja M. M. zahtevala vrnitev darila v zapuščino. Iz darilne pogodbe z dne 4. 2. 1994 (priloga C4) je sicer v zvezi z nepremičninami, ki se nahajajo v k. o. X, razvidno, da darovalec dovoljuje vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnika na z. k. telesu II hlev na parc. št. 247/2 in z. k. telesu III. gospodarsko poslopje na parc. št. 247/1 in prenos pravice uporabe pri z. k. telesu I, vendar pa je dedinja M. M. v že omenjeni pripravljalni vlogi z dne 14. 9. 2017 pojasnila, da iz zemljiške knjige izhaja, da je dedič F. F. na podlagi darilne pogodbe z dne 4. 2. 1994 postal lastnik nepremičnin parc. št. 247/2, 247/5, 247/6, 249/1, 249/3, 249/4 in 250/1, vse k. o. X, ter da so bile določene parcelne številke (med drugim parc. št. 247/1) izbrisane. Ob dejstvu, da nobeden od sodedičev ni nasprotoval trditvam M. M., iz katerih izhaja, da je prišlo po sklenitvi darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 do parcelacije in sprememb oznak nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so bile dediču F. F. podarjene nepremičnine, ki jih je navedla M. M. Ker torej z izpodbijano odločitvijo ni prišlo do prekoračitve zahtevka dedinje M. M. in darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti, ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za prekoračitev.

6. Med dedičema M. M., ki v tem zapuščinskem postopku uveljavlja pravico do nujnega deleža, in F. F. je spor o (ne)odplačnosti darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994. Pritožnik drugače kot M. M. trdi, da ni šlo za darilo, temveč za odplačen pravni posel. Sporno je torej, ali darilo sploh obstaja. Ker se v skladu z 28. členom ZD pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračunajo zakoniti in nujni dedni deleži, upoštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik v času življenja dal zakonitim dedičem, obračunske vrednosti zapuščine ni mogoče ugotavljati, dokler ni razčiščeno, ali je zakoniti dedič F. F. prejel sporno premoženje kot darilo ali ne. Ker je zapuščinsko sodišče dolžno skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, je bila glede darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 (oziroma premoženja zapustnika, ki je bilo predmet te pogodbe), za katero je pritožnik trdil, da je bila odplačna, potrebna napotitev na pravdo. Napotitveni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sicer glede tega, kakšen zahtevek naj postavi dedič F. F., ki je zatrjeval navideznost darilne pogodbe oziroma je zatrjeval drugačno stanje, kot izhaja iz listine, in je zato njegova pravica manj verjetna (213. člen ZD), ni pravilen, saj bi ga moralo sodišče prve stopnje napotiti na pravdo (zgolj) z zahtevkom, da sporne nepremičnine ne predstavljajo darila, in ne (tudi) z zahtevkom, da se v zapuščino ne vrnejo. V tej fazi postopka se namreč še ne razpravlja o vrnitvi daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, temveč se šele razčiščuje, katero premoženje je treba upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine oziroma katero premoženje spada vanjo.

7. Pritožnik torej nima prav, da je izpodbijana odločitev v zvezi z darilno pogodbo z dne 2. 4. 1994 o napotitvi na pravdo v celoti preuranjena, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kolikšni so nujni deleži in ali je s sporno darilno pogodbo prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, ter ker ni ugotavljalo vrstnega reda danih daril. Preuranjena je zgolj napotitev glede tega, da se sporne nepremične ne vrnejo v zapuščino, ne pa tudi glede tega, ali predstavljajo darilo oziroma ali je šlo pri obravnavani darilni pogodbi za odplačen pravni posel. Šele, ko bo odgovorjeno na to vprašanje in ostala sporna vprašanja, ki se nanašajo na obračunsko vrednost zapuščine, bo mogoče ugotoviti višino nujnega dednega deleža in njegovo morebitno prikrajšanje ter katera darila je treba vrniti in v kakšni višini.

8. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da v delno napačno odločitev sodišča prve stopnje o tem, kakšen zahtevek naj pritožnik postavi v pravdi, ni posegalo. Z napotitvenim sklepom je dediču kot kasnejšemu tožniku namreč podeljen zgolj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora poskrbeti sam in na napačen napotitveni sklep ni vezan.

9. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (5. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Pritožnik je sicer tudi glede nepremičnine parc. št. 247/1 navedel, da je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek M. M. za vračanje nepremičnin, vendar pa je iz obrazložitve pritožbe kot celote v povezavi z vsebino izpodbijanega dela izreka sklepa sodišča prve stopnje razvidno, da se je pri tem zmotil in da je mišljena parc. št. 247/2, ki je navedena v izreku sklepa, in ne parc. št. 247/1, ki je v izreku sklepa ni.