Jedro

Upniki v postopku izvršbe na isto nepremičnino dolžnika niso enotni in še manj nujni sosporniki (1). Določilo 171. člena ZIZ pomeni procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat, to pa vsekakor ne pomeni, da so izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika P za odlog izvršbe na nepremičnine z dne 24. 1. 2011 in predlog upnika R, prav tako za odlog izvršbe na nepremičnine z dne 25. 1. 2011 v zvezi z vlogo z dne 21. 2. 2011, kot neutemeljena zavrnilo.

2. Proti citiranemu sklepu sta oba dolžnika vložila vsak svojo pritožbo. Uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb procesnega prava in zmotne uporabe materialnega prava in se v pritožbenem predlogu smiselno zavzemata za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve upnikovim predlogom za odlog izvršbe.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da so upniki v primeru pristopa k že začeti izvršbi po določilu 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zakoniti sosporniki, saj gre za procesno skupnost upnikov, v kateri ima vsak upnik pravice in dolžnosti kot jih ZIZ daje upnikom, vendar pa njihovo uresničevanje ni tudi vedno neodvisno od drugih upnikov, kot tudi, da v kolikor se posamezno procesno dejanje posameznega upnika nanaša le nanj in ne vpliva negativno na pravni položaj drugih upnikov, to procesno dejanje učinkuje neodvisno od volje drugih upnikov in tako, kot to določajo določbe ZIZ ter določba 195. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za navadne sospornike. Kot je nadalje zaključilo sodišče prve stopnje pa v primeru, da procesno dejanje upnikov vpliva na pravni položaj tudi drugih upnikov, njegovo učinkovanje ni neodvisno od ostalih upnikov, saj se v primeru kolizij procesnih dejanj posameznih upnikov upošteva procesno dejanje tistega upnika, ki je za upnike v dani situaciji najugodnejše. Zato je odločilo, da je upnikov predlog za odlog izvršbe na isto nepremičnino takšno procesno dejanje upnika, ki vpliva na pravni položaj drugih upnikov, saj se glede na določenost konkretnih izvršilnih dejanj s katerimi se opravlja izvršba na nepremičnine, ki se opravljajo kontinuirano zatem, ko je opravljeno predhodno izvršilno dejanje, ta ne morejo opravljati različno za različne upnike, zato je potem, ko drugi upniki niso soglašali z odlogom izvršbe, štelo, da bi v obravnavani zadevi prišlo do kolizij procesnih dejanj posameznih upnikov, zaradi česar je upoštevalo procesno dejanje tistega upnika oziroma upnikov, ki je za upnike v tej situaciji najugodnejše, kar je nedvomno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine in je zato predlog upnikov za odlog izvršbe zavrnilo.

5. Razlogi in predvsem zaključki sodišča prve stopnje so zmotni. Upniki v postopku izvršbe na isto nepremičnino dolžnika namreč niso enotni in še manj nujni sosporniki (2). Določilo 171. člena ZIZ pomeni procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat, to pa vsekakor ne pomeni, da so izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse.

6. V obravnavanem primeru sta odlog izvršbe predlagala dva upnika, zato bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 72. členom ZIZ, česar pa ni storilo, ker je zmotno presodilo, da so upniki v izvršbi na isto nepremičnino nujni sosporniki. Nobene ovire namreč ni, da se izvršba po predlogih drugih upnikov na isto nepremičnino dolžnika v primeru odloga izvršbe po predlogu enega upnika, ne bi nadaljevala. Pritožbeno sodišče je zato sledilo utemeljenima pritožbama in je izpodbijani sklep razveljavilo – 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pri tem pritožbeno sodišče še poudarja, da sta oba upnika predlagala odlog izvršbe za 6 mesecev, kar pomeni, da je od odložitve predloga pa do sedaj ta rok že potekel. 7. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 380/08 op. št. (2): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 380/08