Jedro

Tožnica je podala primarni zahtevek in tri podredne zahtevke. Sodišče prve stopnje je sklep o zavarovanju izdalo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za zavarovanje zadnjega podrednega zahtevka, to je na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi oderuštva. Pri tem je spregledalo, da ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka, ter da je v primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja bistveno, ali sta zahtevka izključujoča. V obravnavani zadevi se zahtevki medsebojno izključujejo, namreč če bi sodišče po primarnem zahtevku izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavilo zaradi prevare in zmote, potem pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne bi bilo mogoče ugotoviti ničnosti. Prav ima zato pritožba, da je sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe, saj ne sklep o začasni odredbi, ne izpodbijani sklep, nimata razlogov o verjetnem obstoju terjatve za primarni zahtevek in prva dva podredna zahtevka.

V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora upniku v odgovor.

Pri odločanju o tožnikovem ugovoru in posledično o veljavi izdane začasne odredbe, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da bo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja in obremenitve za celotno nepremičnino dopustno izreči le v primeru, če bo podan verjeten obstoj terjatve po primarnem zahtevku, saj se podredni zahtevki nanašajo le na eno ali drugo pogodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa, je v obravnavani zadevi zapustnik A. A. umrl ... 2020. Z oporoko, ki je bila 22. 7. 2005 sestavljena in notarsko overjena (A3), je svoje nepremično in premično premoženje zapustil svoji nečakinji, to je tožnici, z izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je v notarski obliki 4. 8. 2020 sklenil s svojim sinom, to je tožencem (A4), pa je polovico nepremičnega premoženja, to je dvostanovanjske hiše, izročil tožencu na podlagi izročilne pogodbe, polovico pa na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero se je toženec zavezal, da bo zapustnika preživljal. S primarnim tožbenim zahtevkom tožnica predlaga razveljavitev izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi prevare in zmote, ter navaja, da je toženec zapustnika, svojega očeta, s prevaro, da bo vzel kredit in adaptiral stanovanje v hiši, da bosta skupaj živela in da ga bo preživljal, spravil v zmoto, da je sklenil pogodbo. Podredno tožnica postavlja tri zahtevke in sicer na razvezo izročilne pogodbe zaradi zmote, na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbe ter na ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi oderuštva. Pri vseh zahtevkih tožnica uveljavlja tudi, da sporna nepremičnina spada v zapuščino po pokojnem A. A. ter zahteva vrnitev nepremičnine z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine.

2. Za zavarovanje svojih terjatev je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo tožencu obremeniti ali odtujiti nepremičnino, razpolagati z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ter z zaznambo obeh prepovedi v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 6. 2021 (list. št. 32) izdalo začasno odredbo, s katero je v celoti sledilo tožničinemu predlogu. Iz 9. točke obrazložitve izhaja, da je presojalo zgolj pogodbo o dosmrtnem preživljanju na podlagi zadnjega podrednega zahtevka zaradi oderuštva. Za verjetno je ugotovilo, da je bila zapustnikova smrt pričakovana in da je toženec izkoristil zapustnikovo stisko v zadnjih tednih pred smrtjo in si zase pridobil korist, to je polovico stanovanjske hiše, kar je v nesorazmerju s tistim, kar je sam dal oziroma se zavezal storiti, hkrati pa je ugotovilo, da so podani tudi pogoji po drugem odstavku 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Toženec je podal obširni ugovor (list. št. 41), in v njem zanikal, da bi bila zapustnikova smrt pričakovana. Navedel je, da je šlo za nenadno naravno srčno smrt, kot izhaja iz obdukcijskega zapisnika, zanikal je tudi tožničine trditve o nemoralnem ravnanju, trditve, da se je s sklenitvijo obeh pogodb okoristil, pa je označil za neresnične. Opozoril je tudi, da je sodišče začasno odredbo izdalo v delu, ki se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je le polovica sporne nepremičnine, zato bi moralo navedeno ustrezno upoštevati.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je v sklepu o začasni odredbi z zadostno verjetnostjo ugotovilo dejstvi, da je toženec izkoristil zapustnikovo stisko ter zase dosegel korist, kar velja za obe pogodbi. Svojo odločitev je oprlo na obdukcijski zapisnik (A15) in na zdravniški karton (B4) ter ponovno ugotovilo, da je bilo tožencu zapustnikovo zdravstveno stanje, ki je bilo precej slabo, znano.

5. Toženec sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) ter navaja, da je sodišče izdalo začasno odredbo v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, v izpodbijanem sklepu pa navaja, da oderuštvo velja za obe pogodbi in se sklepa iz tega razloga ne da preizkusiti. Tudi sicer je odločitev sodišča o prvem pogoju, to je verjetnem obstoju terjatve, tako skopa, da je v resnici izostala in se je prav tako ne da preizkusiti. Sodišče je svojo odločitev oprlo na nedovoljena razpolaganja strank, ker je v celoti sledilo neresničnim, celo lažnim tožničinim navedbam, ki jih pritožba povzema in obrazloži, zakaj ne držijo. Toženec navaja, da nikakor ni vedel in ni mogel vedeti, da bo oče tako kmalu umrl, saj je bila njegova smrt popolnoma nepričakovana, kar izhaja tudi iz obdukcijskega zapisnika. Nadalje navaja, da izročilna pogodba ne more biti označena za oderuško, saj gre za darilno pogodbo, oče pa ni bil v nobeni stiski, zato elementi oderuštva tudi pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju niso podani. Kadar navedbe predlagatelja niso podprte z dokazi, bi moralo sodišče izvesti postopek, preden bi odločalo o predlogu za začasno odredbo. Poleg tega v postopku ni bilo spoštovano načelo kontradiktornosti. Toženec navaja, da tožnica ni izkazala za verjetno, da njena terjatev obstoji ali da ji bo nastala, sodišče pa je nepravilno obremenilo celotno nepremičnino, čeprav se začasna odredba nanaša samo na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, torej na polovico nepremičnine. Tudi če bi sodišče ugotovilo morebitne napake pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki se nanaša na polovico nepremičnine, bi toženec uveljavljal nujni delež, tako da si tožnica v najboljšem primeru lahko obeta samo eno četrtino nepremičnine. V zvezi s pogoji po drugem odstavku 272. člena ZIZ pa v pritožbi ponavlja svoje trditve, da je oglas o prodaji objavil iz razloga, da bi izvedel tržno vrednost nepremičnine, čeprav le te ni mislil prodati, tožnica pa je z dopisom agencijo obvestila o tem postopku, zato si prodaje ta trenutek ne bi upala prevzeti nobena nepremičninska agencija. Tudi ni res, da toženec ne trpi hujših posledic. Vsak poseg v lastninsko pravico je za lastnika škodljiv, poleg tega ne bo mogel vzeti kredita, ki ga potrebuje za obnovitev strehe in dimnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi v celoti razveljavi, ter priglaša pritožbene stroške.

6. V odgovoru na pritožbo tožnica pritožbene navedbe prereka, predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Kot je pojasnjeno zgoraj, je tožnica podala primarni zahtevek in tri podredne zahtevke. Sodišče prve stopnje je sklep o zavarovanju izdalo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za zavarovanje zadnjega podrednega zahtevka, to je na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi oderuštva. Pri tem je spregledalo, da ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka, ter da je v primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.1 V obravnavani zadevi se zahtevki medsebojno izključujejo,2 namreč če bi sodišče po primarnem zahtevku izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavilo zaradi prevare in zmote, potem pri pogodbi dosmrtnem preživljanju ne bi bilo mogoče ugotoviti ničnosti. Prav ima zato pritožba, da je sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe, saj ne sklep o začasni odredbi, ne izpodbijani sklep, nimata razlogov o verjetnem obstoju terjatve za primarni zahtevek in prva dva podredna zahtevka. Že iz tega razloga je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti. Nadalje ima toženec prav, da se razlogi iz sklepa o začasni odredbi nanašajo le na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, medtem ko je sodišče v izpodbijanem sklepu pavšalno, brez vsebinske obrazložitve, navedlo, da oderuštvo velja za obe pogodbi, torej tudi za izročilno pogodbo. Pravilno pritožba izpostavlja tudi, da je izročilna pogodba po svoji naravi darilna pogodba, zato se postavlja vprašanje, ali se pri njej sploh lahko ugotavlja oderuštvo. Izpodbijani sklep je napačen tudi iz zgoraj navedenih razlogov. Nadalje ima toženec prav, da če se je sodišče v sklepu o začasni odredbi ukvarjalo zgolj s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, bi bilo dopustno izreči prepoved razpolaganja in obremenitve le za eno polovico sporne nepremičnine, ki je bila predmet te pogodbe. Navedeni ugovor je toženec pravilno in pravočasno uveljavljal v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, sodišče pa se o njem ni izreklo in izpodbijani sklep razlogov o tem ne vsebuje, zato je tudi v tem delu podana postopkovna kršitev.

9. Ni pa utemeljen pritožbeni očitek glede postopkovne kršitve z nevročitvijo predloga za izdajo začasne odredbe tožencu v odgovor. Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo, takšno je tudi utrjeno stališče sodne prakse, saj je v postopku zavarovanja obligatorno le vročanje ugovora upniku v odgovor.3 Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZPP svojo odločitev oprlo na nedovoljena razpolaganja strank, ker je v celoti sledilo tožničinim neresničnim navedbam. Razpolaganja iz navedenega določila ZPP se nanašajo na tožbene predloge in ne na preverjanje resničnosti strankinih trditev, čemur služi postopek dokazovanja in dokazna ocena.

10. Utemeljen je pritožbeni očitek glede dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je štelo za verjetno, da je bila zapustnikova smrt pričakovana, da je toženec to vedel, da je izkoristil njegovo stisko ter da je zase pridobil korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil. Dokazna ocena je v 9. točki sklepa o začasni odredbi v zvezi s temi dejstvi, še preden je bil podan ugovor, skopa, izpodbijani sklep pa kljub obširnemu ugovoru v tem delu obrazložitve praktično ne vsebuje, ampak je sodišče zgolj zapisalo, da so bila navedena dejstva ugotovljena v sklepu o zavarovanju. Sodišče se je pri tem v izpodbijanem sklepu poleg navedb v obdukcijskem zapisniku oprlo tudi na navedbe v zapustnikovem zdravniškem kartonu, ni pa obrazložilo, zakaj bi tožencu moralo biti zapustnikovo zdravstveno stanje znano do te mere, da bi lahko pričakoval njegovo smrt v določenem času. Kakšno stisko, nezadostno izkušenost ali odvisnost zapustnika je toženec verjetno izkoristil ter zase pridobil korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil, pa prav tako ni obrazloženo.

11. Ob povedanem bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obrazložiti ali obstoji verjetnost tožničinih terjatev in sicer selektivno najprej za primarni zahtevek ter nadalje za vsak naslednji podredni zahtevek, če ne bo ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo začasne odredbe že po predhodnem zahtevku. Nadalje se bo moralo opredeliti do toženčevih trditev v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Predvsem bo moralo podati razloge o tem, zakaj za verjetno šteje, da je toženec vedel, da je bila zapustnikova smrt pričakovana, če je že za verjetno štelo, da je bila,4 obojemu pa je toženec v ugovoru nasprotoval. Pri tem bo moralo obrazložiti, zakaj je v obdukcijskem zapisniku povsem spregledalo prvo obdukcijsko diagnozo, to je nenadna naravna srčna smrt,5 saj je v opombi 3 izpodbijanega sklepa sploh ni povzelo in je ni upoštevalo. Pri odločanju o tožnikovem ugovoru in posledično o veljavi izdane začasne odredbe, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi, da bo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja in obremenitve za celotno nepremičnino dopustno izreči le v primeru, če bo podan verjeten obstoj terjatve po primarnem zahtevku, saj se podredni zahtevki nanašajo le na eno ali drugo pogodbo. Ali bo toženec uveljavljal nujni delež in koliko bi bil v tem primeru tožničin delež, pa je v tej fazi postopka neupoštevno bodoče negotovo dejstvo.

12. Utemeljene pa niso pritožbene navedbe v zvezi s pogoji po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Objava oglasa za prodajo nepremičnine tudi po oceni pritožbenega sodišča za verjetno kaže na to, da jo je toženec hotel prodati, s tem pa bi bila tožničina terjatev v postopku otežena ali onemogočena. Da si nobena agencija ne bo upala prevzeti prodaje zaradi tožničinega dopisa, je nedokazano in bodoče negotovo dejstvo, ki ga ni mogoče upoštevati. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da bo toženec z izdajo začasne odredbe utrpel hujše posledice, kot bi jih utrpela tožnica brez izdaje. Res načeloma velja, da je vsak poseg v lastninsko pravico za lastnika škodljiv, vendar je sodišče s tem, ko je toženec obrazložil, da hiše ne namerava prodati, pravilno ugotovilo, da po logiki stvari škode zaradi posega v njegovo lastninsko pravico ne bo utrpel. Da toženec namerava obnoviti streho in dimnik, pa je neupoštevna pritožbena novota. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogoji po 272. členu v tej fazi postopka za verjetno obstojijo.

13. Ob povedanem je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Navodila sodišču prve stopnje so podana zgoraj (360. člen ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

1 VSL sklep I Cpg 47/2019. 2 Razen primarnega in prvega podrednega zahtevka, ki sta oba podprta z isto trditveno podlago o zmoti. 3 VSL sklepi II Cp 1716/2020, I Cpg 599/2020, I Cpg 783/2017, I Cpg 989/2015, IV Cp 873/15, I Cp 1396/2011 in drugi. 4 9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Kot navedbe prevaja toženec in za tožnico niso sporne.