Jedro

Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje v tem pritožbenem postopku na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015, s katerim je bila pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Ljubljani.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120646/2013 z dne 26. 7. 2013 v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico v višini 8.601,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2013 do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 56,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2013 do plačila razveljavilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15-tih dni od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.300,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

Zoper I. in III. točko izreka navedene sodbe se iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v obravnavo in odločanje prvostopnemu sodišču s stroškovno posledico. Pojasnjuje, da iz 3. točke obrazložitve sodbe izhaja, da je tožeča stranka oškodovancu na podlagi poravnave iz naslova nastale škode na vozilu izplačala znesek 7.637,72 EUR, razlika v višini 964,23 EUR pa predstavlja premijo za zavarovalno polico toženca, saj jo je le ta odplačeval v obrokih. Iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0000 VL 101271/2014 z dne 25. 7. 2014 izhaja, da je v tem izvršilnem postopku sodišče dovolilo izvršbo ter pritožniku naložilo, da upniku v roku 8 dni poravna znesek 928,68 EUR. Če bi toženec realiziral izpodbijano sodbo ter hkrati sledil citiranemu sklepu o izvršbi, bi bila tožeča stranka neupravičeno okoriščena za znesek 928,68 EUR. Nadalje meni, da je dokazno breme, da je zapustil kraj nesreče z namenom izmikanja preizkusu alkoholiziranosti na tožeči stranki. Za založitev akontacije za izvedenca, ki bi podal strokovno mnenje o tem, ali je bilo vozilo res totalno uničeno, ni imel zadostnih finančnih sredstev. Vozilo je bilo poškodovano zgolj po sprednji desni strani, poškodbe pa se v takem primeru lahko odpravijo z ustreznimi ličarskimi in kleparskimi posegi.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva in glede na ugotovljeni dejstveni substrat zadeve tudi pravilno zaključilo o izgubi zavarovalnih pravic toženca ter o zahtevku materialnopravno pravilno odločilo.

Sodišče prve stopnje je o izgubi toženčevih zavarovalnih pravic pravilno sklepalo na podlagi Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (priloga A8), ki določajo, da zavarovalnica ne krije škode, če je voznik zavarovanega vozila le tega upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, pri čemer se med drugim šteje, da je bil pod njihovim vplivom tudi, če se po nastanku zavarovalnega primera izmakne preiskavi oziroma jo odkloni. Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, ki mu pritožbeno sodišče v celoti sledi, toženec navedene domneve ni uspel ovreči. Tožeča stranka je škodo na oškodovančevem vozilu ocenila po sistemu totalne škode. Prvo sodišče je na podlagi tretjega odstavka 153. člena ZPP opustilo izvedbo dokaza z postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke, ker toženec, kljub temu, da je bil opozorjen na posledice neplačila predujma v postavljenem roku, predujma ni založil. Če je toženec ocenil, da nima denarnih sredstev za plačilo predujma oziroma ne more denarnih sredstev za plačilo zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje ali pa pravočasno predlagal oprostitev plačila stroškov izvedenca.

Pritožba še navaja, da tožeča stranka prisojeno premijo za zavarovalno polico toženca v višini 964,23 EUR vtožuje tudi v izvršilnem postopku, kar pa predstavlja novo dejstvo, ki ga pritožnik v skladu z 286. členom ZPP ni pravočasno navajal, temveč ga prvič navaja šele v pritožbi, zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP). Sicer pa iz pritožbi priloženega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. 7. 2014 ni razvidno, ali se sklep dejansko nanaša na vtoževano premijo za zavarovalno polico toženca, ki je bila predmet tega tožbenega postopka, prav tako pa toženec niti ni navedel, kdaj naj bi priloženi sklep o izvršbi prejel. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.