29. 3. 2007

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje mejne policije Šentilj, na seji 29. marca 2007

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje mejne policije Šentilj št. 33/5-4863356 z dne 20. 12. 2005, je pristojna Postaja mejne policije Šentilj.

Obrazložitev

A.

1.Postaja mejne policije Šentilj je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po točki d) četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Mariboru se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, ker je ocenilo, da ni pristojno za odločanje o prekršku. Pri tem je navedlo, da je treba obdolženčevo ravnanje pravno opredeliti po točki b) četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ki predpisuje globo in 4 kazenske točke. Po mnenju sodišča je treba upoštevati koncentracijo alkohola, ki je razvidna iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ne pa koncentracije alkohola, ki je razvidna iz obdolžilnega predloga.

3.Postaja mejne policije Šentilj je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Mariboru. V zahtevi med drugim navaja, da hitri postopek ni dovoljen, saj je imel obdolženec v organizmu dejansko 0,73 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in ne 0,73 grama alkohola na kilogram krvi. Sklicuje se na dopis Službe za operativno podporo Policijske uprave Maribor, iz katerega naj bi bila razvidna sprememba merske enote, in pojasnjuje, da je bila storjena napaka pri izpolnjevanju zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, saj je policist pozabil pripisati pravilno mersko enoto. Ker naj bi obdolženec storil prekršek po točki d) četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega se sme izreči globa, najmanj 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila, naj bi bilo za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Iz predloga Postaje mejne policije Šentilj za odločitev o sporu glede pristojnosti je razvidno, da zavrača pristojnost za odločanje v obravnavani zadevi, ker se ne strinja s stališčem Okrajnega sodišča v Mariboru glede pravne kvalifikacije prekrška.

6.Po določbah tedaj veljavnega 52. člena ZP-1 in prvega odstavka 235. člena ZVCP-1, ki se še vedno uporabljata za razmejitev pristojnosti za odločanje o prekrških, storjenih do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 40/06 – ZP-1C), je za izvedbo postopka o prekršku po točki d) četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 pristojno okrajno sodišče, za izvedbo postopka o prekršku po točki b) četrtega 130. člena ZVCP-1 pa prekrškovni organ. V tem primeru je pristojnost za odločanje v postopku o prekršku odvisna od pravne opredelitve obdolžencu očitanega dejanja glede na določbe ZVCP-1.

7.Ustavno sodišče je v odločbi št. P-21/05 z dne 16. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 62/05 in OdlUS XIV, 51) sprejelo stališče, da mora okrajno sodišče v primeru, ko je pristojnost za odločanje v postopku o prekršku odvisna od pravne opredelitve prekrška glede na določbe ZVCP-1 in postaja prometne policije vloži obdolžilni predlog na sodišče, ker ocenjuje, da je treba prekršek opredeliti po strožji pravni kvalifikaciji, tak predlog tudi obravnavati. Drugačno stališče je sprejelo v odločbah št. P-23/5 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05 in OdlUS XIV, 85) in št. P-8/06 z dne 20. 9. 2006 (Uradni list RS, št. 102/06), ker je ocena prekrškovnih organov temeljila na očitno napačnem stališču glede kvalifikacije prekrška. Tudi v tem primeru ocena prekrškovnega organa temelji na očitno napačnem stališču. Glede na dokazno moč zapisnika je lahko le tisto, kar je v njem zapisano, podlaga za odločanje o pristojnosti. Če je v njem prišlo do pomote, bi ta morala biti odpravljena na način, ki ga določa zakon. Ker je treba v takem primeru upoštevati podatke, ki izhajajo iz zapisnika, je obdolžencu mogoče očitati le storitev prekrška po točki b) četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1. Za odločanje o tem prekršku pa je pristojna Postaja mejne policije Šentilj.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj