Jedro

Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo solastniki v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa po 123. členu ZNP. Solastnik, ki predlaga prodajo in predlaga zaznambo prodaje v zemljiški knjigi, to lahko predlaga tudi po ZNP, ki je veljal pred ZNP-1. Gre sicer za postopek po ZNP, vendar se smiselno uporabijo določbe ZIZ, tudi določba 167. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev za zaznambo postopka na podlagi 167. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka. Opisuje procesni položaj, da gre za razdružitev nepremičnine po pravnomočnem sklepu N 233/2017 in da je predlagajoča stranka vložila predlog po tedanjem 123. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) za prodajo nepremičnine na podlagi določil ZIZ o razdelitvi stvari. 123. člen ZNP napotuje na prodajo po določbah ZIZ o razdelitvi stvari, ki so vsebovane v 19. poglavju zakona. 236. člen ZIZ določa, da se v primeru prodaje zaradi razdelitve stvari uporabijo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine. 167. člen ZIZ določa, da se izvršba na nepremičnino opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti in prodajo nepremičnine in s poplačilom. Po 170. členu ZIZ se sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo zaznamuje. 236. člen ZIZ za razliko od 110. člena ZNP, ki se uporablja v primeru prostovoljne sodne prodaje, ne omejuje uporabe določb ZIZ le na določbe, ki se nanašajo na prodajo. Tako se uporabljajo vse določbe 13. poglavja ZIZ, vključno s 168. in 170. členom ZIZ. To je potrebno zaradi večje varnosti udeležencev postopka, pa tudi zaradi varstva pričakovanih pravic udeležencev in dobrovernih pridobiteljev nepremičnine. Zaznamba učinkuje tudi proti vsem posameznim solastnikom in imetnikom naknadno pridobljenih drugih stvarnih pravic. S tem je tudi kupec zavarovan.

3. Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je po določbi 216. člena ZNP-1, ki je v uporabi od 15. 4. 2019, treba uporabiti prejšnji ZNP. Vendar sodišče zmotno meni, da na podlagi tega predpisa ni podlage za zaznambo prodaje nepremičnine v zemljiški knjigi.

6. Ni odveč pripomniti, da je sedanji postopek za delitev stvari v solastnini urejen postopkovno drugače, kot je bil do sedaj (določba 156. člena do 161. člena ZNP-1). Sedaj se postopek za delitev nepremičnine zaznamuje v zemljiški knjigi in se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora. To stori sodišče po uradni dolžnosti. Jasno je, da je namen te določbe zavarovanje solastnikov, pa tudi morebitnih pridobiteljev solastninskih deležev med postopkom, to je kupcev.

7. Zato se je treba vprašati, ali res določba drugega odstavka 123. člena ZNP ne dovoljuje razlage v smeri, da se predlog zaznambe prodaje ne zaznamuje v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je ozko razlagalo drugi odstavek 123. člena ZNP, da se po določbah ZIZ opravi le prodaja nepremičnine. Prodaja nepremičnine pa po stališču sodišča prve stopnje ne omenja določbe 167. člena ZIZ. Vendar je treba pritrditi pritožbi, da se po 123. členu ZNP predlog udeležencev vsebinsko nadaljuje v nepravdnem postopku po pravilih izvršilnega postopka. To pomeni, da se prodaja opravi ob smiselni uporabi ZIZ. Res je, da gre za nepravdni postopek, vendar se 123. člen sklicuje na ZIZ. Sedaj ZNP-1 natančno ureja, kako to poteka in varuje tako solastnike kot morebitne kupce. Zato je pravilno, da 123. člen ZNP razlagamo širše, kot ga je sodišče prve stopnje. Gre za pravila logične in sistematične razlage, upoštevaje namen določb ZNP. Ne gre le za gramatikalno razlago, kot jo je ubralo sodišče prve stopnje. Ozko stališče lahko pripelje do nelogičnih in neživljenjskih rezultatov. Gre za novi predlog, nov postopek, plačujejo se sodne takse in ne gre za nadaljevanje prejšnjega postopka o razdelitvi solastnine. Gre za dokončanje delitve stvari. Tudi pravna teorija je zavzela stališče, da lahko po poteku 30-dnevnega roka iz 123. člena, vsak solastnik zahteva izvršbo po pravilih zakona, ki ureja izvršilni postopek.1 ZNP nima posebnih določb o tem, ampak se sklicuje na ZIZ. Zato je treba pravila izvršilnega postopka uporabiti tudi v primeru, ko teče postopek prodaje stvari po 123. členu ZNP. Do načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča so celo postopki tekli na sodišču na izvršilnih oddelkih. Nato pa se je ustalila praksa, da tečejo v nepravdnem postopku, vendar ob upoštevanju določb ZIZ. Takšna so bila tudi priporočila praktikov2. Sodna praksa je nazadnje tudi pritrdila temu stališču3. Zato se je tudi pritožbeno sodišče postavilo na stališče večinske sodne prakse in sicer, da je treba uporabiti vse določbe ZIZ, ki se nanašajo na izvršbo na nepremičnine, torej tudi določbe 167. in 168. člena ZIZ.

8. Ker se zaznamba izvršbe v zemljiško knjigo vpiše po pravilih ZZK-1, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Po določbi 157. člena ZZK-1 je proti sklepu o vpisu dovoljen ugovor. Zato pritožbeno sodišče ni moglo pritožbi ugoditi in zaznamovati postopek v zemljiški knjigi, ampak je moralo sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovni postopek (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje predlogu ugodi in zaznambo postopka zaznamuje.

10. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

1 Wedam Lukić, Polajnar Pavčnik, Nepravdni postopek s komentarjem, ČZ UL SRS, Ljubljana, 1989, str. 90. 2 Primerjaj Nadja Podobnik Oblak, Delitev solastnine - predstavitev problemov iz sodne prakse, Pravosodni bilten, 2015/1, str. 62-65. 3 VSL II Cp 1282/2012, VSL III Ip 3935/2013, Stališča posveta vodje civilnih oddelkov višjih sodišč z dne 1. 12. 2017.