Jedro

V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinja A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojni B. B., za dedinji na podlagi zakona razglasilo zapustničini hčeri C. C. in A. A. ter na podlagi dednega dogovora na parc. št. 216, k. o. X, vknjižilo služnost stanovanja v korist dedinje C. C. in D. C. 2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dedinja C. C. Navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja, saj sta z možem 35 let vlagala svoje delo in denar v nepremičnine na naslovu ... Prenovila sta hišo in gospodarsko poslopje, naredila nove svinjake, nadstreška, fasado, okna, ogrevanje, tlakovce, zato bi morala nepremičnino podedovati sama. Na obravnavi je bila zavedena, ni razumela njenega poteka in je bila prepričana, da bo tako, kot je zapisala. Ima hudo depresijo, zaradi katere je upokojena, zato ni sposobna odločati. Predlaga razveljavitev sklepa in ponoven razpis obravnave, kamor bi lahko pristopila z odvetnikom.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja A. A. in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz zapisnika z naroka 11. 4. 2023 izhaja, da je sodišče dedinjama predstavilo obseg zapuščine in ju opozorilo na nepreklicnost dednih izjav. Obe dedinji sta zapuščino sprejeli ter sklenili dedni dogovor, po katerem dedujeta vsaka eno polovico zapuščine. Hkrati sta se dogovorili, da se v korist pritožnice in njenega moža v stavbi na parceli 216, k. o. X, ustanovi dosmrtna stvarna služnost stanovanja.

6. V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Ta je po določilu 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o poravnavi. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.

7. Glede na navedeno pritožnica s pritožbenimi navedbami, s katerimi zasleduje drugačno ureditev dedovanja, kot je bila dogovorjena z dednim dogovorom, ne more uspeti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.