Jedro

Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Osnovna tožba pod to opravilno številko je bila vložena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Poleg zahtevka za premoženjsko škodo (46.000,00 EUR), tožeča stranka zahteva tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo, vse pa po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO, Ul. RS 49/2006, s spremembami). Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 6. 3. 2015, ko se je tožena stranka sklicevala na pristojnost okrajnega sodišča, izreklo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kranju.

Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 20. 4. 2015 razdružilo postopek in zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 4.000,00 EUR s pp izločilo iz predmetne zadeve in jo vpisalo kot samostojno tožbo pod opr. št. P 126/2015. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje med drugim zapisalo, da bo sprožilo spor o pristojnosti po določbi 24. člena ZPP. O tem sporu odloči višje sodišče s tega območja (prvi odstavek 25. člena ZPP).

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da tožeča stranka vtožuje dva pravna naslova in sicer povrnitev premoženjske škode in zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. Zato je lahko s sklepom z dne 20. 4. 2015 ločilo oba zahtevka. Pravna podlaga glede plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v nerazumnem roku predstavlja 20. člen ZVPSBNO, ki pozna poleg materialnopravnih kriterijev še posebna postopkovna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil postopka v ZPP. Takšno postopkovno pravilo predstavlja šesti odstavek 20. člena, ki določa, da se ne glede na višino zahtevka uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku o sporu majhne vrednosti.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da višanje zahtevkov za premoženjsko škodo po ZVPSBNO ureja 21. člen, ki med drugim napotuje pri reševanju tega zahtevka na splošno uporabo materialnopravnih določb OZ o premoženjski škodi. Tako 21. člen ne predpisuje posebnih postopkovnih pravil glede povračila premoženjske škode, zato je treba za stvarno pristojnost in vrsto postopka za rešitev zahtevka o premoženjski škodi uporabiti splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti in vrsti postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo pravno prakso v takem primeru, ki je ustaljena. Le v enem primeru je sodna praksa različna.(1) Posamični primer pa ne more spremeniti ustaljene sodne prakse.

Tako se izkaže, da je po vrednosti spornega predmeta in glede na vrsto zahtevka po določbi 32. člena ZPP stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Višje sodišče pa je odločilo po prvem odstavku 25. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VS v Celju R 16/2008.