18. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. septembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1928/99 z dne 12. 1. 2000 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. I P 297/92-53 z dne 15. 10. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče v pravdnem postopku zavrglo predlog pritožnika za obnovo postopka, ker je ugotovilo, da novi dokazi, na katere se opira predlog za obnovo, ne bi omogočali za pritožnika ugodnejše odločitve. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da se je v predlogu za obnovo skliceval na okoliščino, da je oporočna dedinja (v pravdi za izpodbijanje oporoke: toženka) pred pričami po zaključku postopka izjavila, da zapustnica oporoke ni sama podpisala. Meni, da sodišče predloga za obnovo ne bi smelo zavreči z utemeljitvijo, da je sodišče že na podlagi skladnih izpovedi oporočnih prič zanesljivo ugotovilo okoliščine v času sestave oporoke in da novi dokazi teh ugotovitev prav gotovo ne bi mogli ovreči. Meni, da bi zaslišanje novih prič, na katere se opira predlog za obnovo postopka, potrdilo, da sta oporočni priči podpisali nekaj, za kar sta vedeli, da ni resnično. Meni, da se izgubi smisel pravnega sredstva obnove postopka, če sme sodišče predlog zavrniti z utemeljitvijo, da ugotavljanje novih dejstev ni potrebno, saj bi njihovo resničnost ovrgla že v prvi pravdi ugotovljena dejstva. Meni tudi, da ni dopustno vnaprej razlikovati med dokazno težo posredno in neposredno izvedenih dokazov. Navaja, da ni mogoče vnaprej reči, da obe oporočni priči ne moreta govoriti neresnice. Navaja, da obrazložitev, da nove priče ne morejo ovreči trditev prejšnjih prič, ne izpolnjuje minimalnih kriterijev razumne pravne obrazložitve. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

2.Res je, da se pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, katere del je tudi pravica do kontradiktornega postopka, nanaša tudi na dokazni postopek. Med drugim iz te pravice izhaja tudi, da sodišče ne sme zavrniti dokaznih predlogov strank, če za to niso podani ustavno sprejemljivi razlogi.

Načeloma je tudi res, da sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Iz ustavne pravice do kontradiktornega postopka po 22. členu Ustave torej načeloma izhaja prepoved t. i. vnaprejšnje dokazne ocene. Vendar pa je v obravnavani zadevi treba upoštevati, da ne gre za zavrnitev dokaznih predlogov pritožnika v teku rednega pravdnega postopka, pač pa v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.

Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Treba je namreč upoštevati, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, katere pomen poudarja tudi Ustava (158. člen Ustave), obenem pa je pravnomočnost oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob upoštevanju tega vidika se izkaže, da sodišče določbam Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) glede obnove postopka z razlago ni dalo vsebine, ki bi bila v nasprotju z ustavnimi pravicami. Ustavno dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka. Ustavno sodišče ob tem ne more preizkušati pravilnosti te dokazne ocene sodišča, saj gre pri tem zgolj za oceno pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, za kar pa Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) ni pristojno. Ker ZPP vsebuje poseben obnovitveni razlog v zvezi s krivim pričanjem (6. in 7. točka 394. člena), ni v nasprotju z ustavnimi pravicami, če sodišče obnovitveni razlog novih dejstev in dokazov tolmači restriktivno tako, da obnove ne omogoča v primeru, če bi nova dejstva in dokazi služili ugotavljanju okoliščine, da zaslišane priče in nasprotna stranka v postopku zavestno niso govorili resnice.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude