Jedro

ZSS ne ureja načina formalnega prenehanja delovnega razmerja sodnika, pač pa 74. členu ZSS ureja prenehanje sodniške funkcije po zakonu. Zato je potrebno glede varstva pravic smiselno uporabiti določila ZDR.

ZSS ne določa, da sodnik sklene pogodbo o zaposlitvi, ter da mu ob prenehanju sodniške funkcije preneha tudi delovno razmerje, saj je sodnik v službenem razmerju z Republiko Slovenijo, to pa pomeni, da je z odločitvijo Sodnega sveta o tem, da okrajnemu sodniku preneha sodniška funkcija iz razloga po 7. točki prvega odstavka 74. člena ZSS (če iz ocene sodniške službe izhaja, da ne ustreza sodniški službi) v povezavi s 34. členom ZSS potrebno v nadaljevanju smiselno uporabiti določila ZDR v zvezi z varstvom pravic. Pravna posledica (to je prenehanje sodniške funkcije) nastopi po samem zakonu, pri čemer Sodni svet izda le ugotovitveno odločbo in sodniška funkcija preneha po ZSS, ko Sodni svet potrdi oceno, da sodnik „ne ustreza sodniški službi“. Sodnik pa seveda lahko vodi ustrezen postopek tudi pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.

Tožnik je vložil tožbo (tožnik napačno navede, da vlaga zahtevo za varstvo pravic, pri čemer njegova „zahteva za varstvo pravic“ vsebuje vse sestavine, ki jih mora vsebovati tožba) v roku 30 dni od prejema odločbe Sodnega sveta o tem, da mu preneha sodniška funkcija (po 7. točki prvega odstavka 74. člena ZSS), kar je pravočasno (3. odstavek 200. člena ZDR-1), zato je njegovo tožbo treba obravnavati po vsebini.

Izrek

Pritožba se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožbo tožnika zavrglo (I. točka izreka), ter odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnik pravočasno vlaga pritožbo zoper sklep zaradi kršitve določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je sklicevanje na 3. odstavek 200. člena ZDR-1 napačno ter tudi dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Tretji odstavek 200. člena ZDR opredeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma druge načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru pa ni šlo za pogodbo o zaposlitvi, temveč gre samo za prenehanje funkcije. Tožnik ni imel v zvezi s sodniško funkcijo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato se v tem delu sodišče ne more sklicevati na citirani 3. odstavek 200. člena ZDR-1. Iz tožbenih navedb, na podlagi katerih je sodišče zavrglo tožbo, izhaja, da je 26. 4. 2013 tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Tožniku ni bilo znano, ali mu je prenehalo delovno razmerje ali zgolj sodniška funkcija, tako je bilo tožniku s strani kadrovske službe rečeno, da je lahko pri delodajalcu zaradi prenehanja sodniške funkcije zavarovan le še nadaljnjih 8 dni in naj se prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje. Tožnik je vložil prijavo dne 26. 4. 2013 na Zavod RS za zaposlovanje, pri čemer zavod ni mogel ugoditi njegovi prošnji, saj ni predložil obrazložitve odločitve Sodnega sveta z dne 18. 4. 2013, da bi se sploh videlo, ali je tožnik brezposeln ali ne. Tožnik je odločitev Sodnega sveta z dne 18. 4. 2013 prejel dne 22. 5. 2013. Iz izvlečka sklepov Sodnega sveta z dne 18. 4. 2013 izhaja, da je tožniku s tem dnem prenehala sodniška funkcija iz razloga po 7. točki 1. odstavka 74. člena ZSS, ne pa delovno razmerje. Tako ni mogoče šteti, da se je tožnik na dan prijave na Zavodu RS za zaposlovanje seznanil s prenehanjem delovnega razmerja, seznanil se je namreč le s prenehanjem sodniške funkcije. Zavod RS za zaposlovanje je lahko odločil o pravicah tožnika šele potem, ko je predložil odločbo Sodnega sveta z dne 18. 4. 2013. Upoštevaje dejstvo, da je tožnik odločbo sodnega sveta prejel dne 22. 5. 2013, je tožba vložena znotraj 30-dnevnega roka. Tožniku je prenehala le funkcija sodnika, ne pa delovno razmerje. Tožnik prilaga kot dokaze spremeni dopis predsednika Sodnega sveta z dne 25. 4. 2013, prijavo na zavod RS za zaposlovanje z dne 26. 4. 2013 in zahtevo za odpravo kršitev z dne 6. 6. 2013. Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Na podlagi določil 272. člena ZPP sodišče opravi predhoden preizkus tožbe, ki ga mora sodišče opraviti po uradni dolžnosti. Sodišče mora med ostalim tudi preveriti, ali je bila tožba vložena pravočasno, in v kolikor sodišče ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na podlagi določil 274. člena ZPP tožbo zavrže. Tožnik v tožbi navaja, mu delovno razmerje ni prenehalo 18. 4. 2013 z odločitvijo Sodnega sveta, da se ocena sodniške službe št. Su ... z dne 25. 5. 2012, ki jo je za tožnika izdelal personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani, potrdi (1. točka) ter da tožniku preneha sodniška funkcija dne 18. 4. 2013 iz razloga po 7. točki 1. odstavka 74. člena ZSS. Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikovih lastnih navedb v tožbi svojo odločitev o zavrženju tožbe obrazložilo, da se je tožnik osebno zglasil na Zavodu za zaposlovanje RS, Območna enota A. dne 26. 4. 2013 ter vložil zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, pri čemer mu je bilo z odločbo opr. št. ... z dne 29. 5. 2013 tudi priznana pravica iz naslova za brezposelnost. Tožnik v pritožbi navaja, da odločitev Sodnega sveta ne govori o prenehanju delovnega razmerja, pač pa prenehanju sodniške funkcije. Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS št. 19/1994 s sprem. - ZSS) v 2. odstavku 1. člena določa, da je sodnik v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (sodniška služba), torej ne gre za delovno razmerje v smislu določil 4. člena Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 21/2013 – ZDR-1), ki določa, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ob navedenem pa 4.a člen ZSS določa, da se glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, konkretno torej tudi določila ZDR v zvezi z uveljavljanjem in varstvom pravic in odgovornosti iz delovnega razmerja. ZSS ne ureja načina formalnega prenehanja delovnega razmerja sodnika, kar uveljavlja pritožba, pač pa 74. členu ZSS ureja prenehanje sodniške funkcije po zakonu. Tako je potrebno v konkretnem glede varstva pravic smiselno uporabiti določila ZDR.

Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS št. 19/1996 s sprem. - ZSS) tudi ne določa, da sodnik sklene pogodbo o zaposlitvi, ter da mu ob prenehanju sodniške funkcije ne preneha tudi delovno razmerje, kot to meni pritožba, saj je sodnik v službenem razmerju z Republiko Slovenijo, to pa pomeni, da je z odločitvijo Sodnega sveta o tem, da okrajnemu sodniku preneha sodniška funkcija iz razloga po 7. točki prvega odstavka 74. člena ZSS (če iz ocene sodniške službe izhaja, da ne ustreza sodniški službi) v povezavi s 34. členom ZSS potrebno v nadaljevanju smiselno uporabiti določila ZDR v zvezi z varstvom pravic. Pravna posledica to je prenehanje sodniške funkcije nastopi po samem zakonu, pri čemer Sodni svet izda le ugotovitveno odločbo in sodniška funkcija preneha po ZSS, ko Sodni svet potrdi oceno, da sodnik „ne ustreza sodniški službi“. Sodnik pa seveda lahko vodi ustrezen postopek tudi pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Konkretno je tožniku prenehala sodniška funkcija po 7. točki 1. odstavka 74. člena ZSS (če iz ocene sodniške službe izhaja, da ne ustreza sodniški službi). Pritožbeno sodišče se ob navedenem sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišče Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 178/2011 v povezavi z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 377/2011, kjer je sodišče odločalo o pravni podlagi v zvezi s poslanskim mandatom in zavzelo stališče, da je glede na to, da so poslanci in sodniki funkcionarji, je potrebno glede na pravno praznino v Zakonu o poslancih (Ur. l. RS št. 48/1992 s sprem. - ZPos) smiselno uporabiti določila ZSS, posledično torej smiselno določila ZDR, torej tudi določilo glede sodnega varstva.

Ob navedenem se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik že na podlagi lastnih trditev v tožbi in na podlagi navedb, ki izhajajo iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje, najkasneje dne 26. 4. 2013, ko se je osebno zglasil na Zavodu RS za zaposlovanje in podal vlogo za pridobitev nadomestila iz naslova brezposelnosti izvedel, da mu je službeno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Tretji odstavek 200. člena ZDR-1, ki je veljal v času prenehanja sodniške službe 18. 4. 2013 namreč določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Poudariti je torej, da ZDR primarno določa, da rok 30 dni prične teči od dneva vročitve odločitve delodajalca, šele v nadaljevanju pa določa, da rok prične teči od dneva, ko je tožnik zvedel za kršitev pravice, gre torej za primer, ko delavec ne prejme nikakršne odločitve delodajalca. V konkretnem primeru je tožnik odločbo Sodnega sveta št. ... z dne 18. 4. 2013 o tem, da mu preneha sodniška funkcija prejel, kot navaja v tožbi dne 22. 5. 2013, torej je tožbo (tožnik napačno navede, da vlaga zahtevo za varstvo pravic, pri čemer njegova „zahteva za varstvo pravic“ vsebuje vse sestavine, ki jih mora vsebovati tožba), glede na to, da jo je vložil s priporočeno poštno pošiljko 6. 6. 2013, vložil pravočasno v roku 30 dni na podlagi določil 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Tako bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zadevo obravnavati po vsebini na podlagi določil 3. točke 365. člena ZPP.