Jedro

Sklep o davčni izvršbi ni akt, ki bi lahko bil predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Carinski urad Sežana odločil, da se zoper dolžnika A. - sedaj tožnika na podlagi plačilnih nalogov št. II U 152/2009 z dne 25. 8. 2009, ki je postal izvršljiv dne 11. 9. 2009 in II U 152/2009 z dne 2. 9. 2009, ki je postal izvršljiv dne 19. 9. 2009, ki ju je izdalo Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, iz naslova neplačane sodne takse v skupnem znesku 83,00 EUR in stroškov izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR opravi izvršba z rubežem denarnih sredstev do višine dolgovanega zneska, ki jih tožnik prejema pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V obrazložitvi se sklicuje na določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je izdal izpodbijani sklep, saj so bile za začetek izvršbe izpolnjene vse procesne predpostavke. Iz dokumentov zadeve namreč nedvomno izhaja, da je prvostopenjski organ izvršbo uvedel na podlagi dveh plačilnih nalogov za plačilo sodne takse, ki sta bila s strani predlagatelja tudi opremljena s potrdilom o izvršljivosti, tožnik pa do dneva izdaje sklepa svojih obveznosti ni izpolnil. V samem sklepu o izvršbi pa so navedene tudi tiste določbe ZDavP-2, ki jih mora izplačevalec upoštevati in po katerih so določeni denarni prejemki izvzeti iz davčne izvršbe ter omejitve davčne izvršbe nad dolžnikove denarne prejemke.

Tožnik v tožbi navaja, da zneska 83 EUR in 25 EUR ne dolguje in da tudi ne razpolaga s sredstvi za to vrsto stroškov oziroma terjatev. Zato ni osnove za izvršbo. Sodišču predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožnika in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločitev ter sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. V obravnavani zadevi je predmet presoje pravilnost in zakonitost sklepa o (davčni) izvršbi, ki ga je prvostopenjski organ izdal na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ter z njim odločil, da se opravi davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva. Po presoji sodišča pa izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep pa tudi ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o davčni izvršbi ni sklep v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. To pa pomeni, da sklep o davčni izvršbi tudi ni upravni akt, ki bi se, glede na določbe drugega odstavka 5. člena v zvezi z 2. členom ZUS-1, lahko izpodbijal v upravnem sporu (tako tudi sodba VS RS X Ips 449/2012).

Po navedenem je sodišče tožbo tožnika na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.