Jedro

Obrazložitev toženke pri merilu 2 Inovativnost v povezavi z operacijo je zgolj pavšalna in pomanjkljiva. Iz nje namreč ni razvidno, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za uvajanje novih proizvodov/storitev, kar je uveljavljala tožeča stranka v vlogi in tudi obrazložila. Navedeno je samo, da iz vloge stranke ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev, ni pa navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju. Ugotovitve tožene stranke, da tožeča stranka z navedenimi tehnološkimi rešitvami ne uvaja novih proizvodov/storitev, zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo št. S13/00036 z dne 10. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 (Uradni list RS, št. 52/2013, v nadaljevanju Javni razpis) odločila, da se ne odobri vloga tožeče stranke. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. Komisija za dodelitev sredstev je njeno vlogo ocenila in upoštevala merila za izbor upravičencev. Operacija tožeče stranke je po navedenih merilih pridobila 77 od 100 možnih točk, prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 80 ali več.

Iz obrazložitve doseženih točk po posameznih merilih za izbor upravičencev, ki je sestavni del tega sklepa, je razvidno, da tožeča stranka pri merilu 2. Inovativnost v povezavi z informacijo ni pridobila 20 točk, ker iz njene vloge ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev. Ugotovila pa je, da so temeljite izboljšave – nadgradnja obstoječega sistema, ki jih uvaja z operacijo, rezultat njene razvojne dejavnosti, zato ji je dodelila 17 točk. Pri merilu številka 5. Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije je navedla, da iz vloge tožeče stranke izhaja, da znaša delež njenega izvoza v letu 2011 0 %, v letu 2012 16,56 %, povprečje pa 8,28 %. Vloga je zato po tem merilu prejela 0 točk. V obrazložitvi merila 7. Vpliv operacije na okolje, pa je navedeno, da iz vloge tožeče stranke ni razvidno, da predmet operacije (strojna in programska oprema) zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste naravnih snovi v okolje, zato je bila po tem kriteriju ocenjena z 0 točkami. Tožeča stranka vlogi tudi ni priložila dokazil, ki bi to izkazovala.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje pri merilih 2, 5 in 7. Glede merila št. 2 navaja, da je na 51. strani poslovnega načrta, ki je del ponudbene dokumentacije oziroma dokumenta „vsebina vloge za sofinanciranje“ razvidno, da namerava tožeča stranka z uvedbo novega tehnološkega procesa tudi uvesti nov proizvod/storitev, ki je rezultat lastnega razvoja, in ne predstavlja le temeljite izboljšave proizvoda/storitve, kot to navaja tožena stranka v spornem delu obrazložitve. Tožeča stranka je posebej poudarila, da FIRIS ni v lasti družbe tožeče stranke, ampak v lasti A. d.d., za katerega ta produkt s pogodbo upravlja. Namen operacije pa je uvedba povsem novega produkta, ki ga bo pridobila izključno z lastnim razvojem in ji bo omogočil osnovo za ustvarjanje prihodka in nadaljnjo preživetje in razvoj. Kot je v dokumentu navedeno, sta PRIS in storitev rentinga nova izdelka za družbo tožeče stranke, izdelana na drugi platformi in delujoč na tehnološki opremi, v katero tožeča stranka investira, FIRIS pa je v lasti A. d.d. v stečaju. V vlogi se ne obravnava nov produkt, ki bo nadomestil produkt FIRIS, temveč se bo razvil nov produkt tako imenovana storitev v oblaku, katerega niti zasnov v tem trenutku še ni in tožeča stranka ničesar podobnega na trgu še ne ponuja. Kot izhaja iz vloge, bo tožeča stranka v povezavi z operacijo z uvajanjem novih tehnoloških procesov razvila dva nova produkta, ki bosta oba rezultat lastnega razvoja. Zato bi morala po tem merilu prejeti 20 točk in ne 17. Pri merilu št. 7 navaja, da je napačna ugotovitev tožene stranke, da iz vloge tožeče stranke ni razvidno, da predmet operacije zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje. Tožena stranka je prezrla, da je tožeča stranka poudarila, da je dejavnost družbe ekološko usmerjena in ne povzroča negativnih vplivov na okolje, cilj planiranja investicije v tehnološko in programsko opremo pa je ne le v zmanjšanju porabe električne energije, ampak tudi v zmanjšanju potrebe po ohlajevanju skozi gretje sistemskih prostorov, kar se bo izkazalo kot manjše tveganje na morebitne izpuste okolju nevarnih plinov, ki so potrebni za hlajenje oziroma gretje. Tožeča stranka v svoji vlogi izrecno poudarja sicer splošno znano dejstvo, da vsi sistemi ogrevanja in hlajenja temeljijo na okolju nevarnem plinu freonu, ki pri morebitnih izpustih v ozračje povzroča precejšnje onesnaženje.

Napačna pa je tudi ocena pri merilu 5, saj je tožena stranka napačno izračunala povprečno vrednost izvoza. Tožeča stranka je v vlogi jasno navedla, da v letu 2011 še ni obstajala, zato tudi izvoziti ni mogla ničesar, v letu 2012 pa je delež izvoza znašal 16,56 %. Povprečen izvoz torej znaša 16,56 % in ne 8,28 %.

Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se vloga tožeče stranke odobri oziroma podrejeno, da zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek. V obeh primerih predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, zakaj iz vloge tožeče stranke ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev. Glede kriterija pri merilu 7 navaja, da stranka vlogi ni priložila dokazil, ki bi dokazovala, da predmet operacije zmanjšuje okolju nevarne snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje. Pri merilu št. 5 pa navaja, da je tožeča stranka v prijavnem listu jasno navedla, da znaša povprečna vrednost izvoza 8,28 %, ta list pa je potrdila tudi z žigom in podpisom. Predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe, ki jih je tožena stranka navedla v odgovoru na tožbo.

Tožba je utemeljena.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato razlogov, ki jih tožena stranka ni navedla v izpodbijanem sklepu, in jih navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče ni moglo upoštevati.

V zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke na Javni razpis.

Predmet Javnega razpisa je sofinanciranje nove tehnološke opreme, ki predstavlja začetno investicijo, njegov namen pa je spodbujanje začetnih investicij v materialna in nematerialna sredstva, in sicer tistih, ki so povezana s širitvijo obstoječega podjetja, z razširitvijo dejavnosti podjetja na nove, dodatne proizvode ali s temeljnimi spremembami v splošnem procesu proizvodnje obstoječega podjetja, njegov cilj pa je povečanje konkurenčnosti podprtih podjetij, merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega. V 4. točki javnega razpisa so določeni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, v 5. točki Javnega razpisa pa so navedena merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije.

Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje je 60 ali več točk, od možnih 100, če vloga prijavitelja prejme točke pri merilih pod zaporedno št. 1, 2 in 3. Če se po končanem ocenjevanju izkaže, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, bodo sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Komisija za dodelitev sredstev v skladu z 28. členom Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. O opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju mora voditi zapisnik. Na podlagi ocene vlog pripravi predlog prejemnikov sredstev in ga predloži odgovorni osebi (direktor tožene stranke), ki v obravnavanem primeru sprejme odločitev o odobritvi sofinanciranja nove tehnološke opreme.

Iz navedenega izhaja, da je predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vodenju zapisnika o opravljanju strokovnega pregleda in ocenjevanju vlog terja, da se pri vsakem prijavitelju navede razloge, ki so vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za odločitev. Ti razlogi pa morajo biti navedeni tudi v odločitvi o odobritvi sofinanciranja nove tehnološke opreme, saj le obrazložena odločitev omogoča njen preizkus.

Sodna kontrola v teh postopkih pa je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava in se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi.

V obravnavanem primeru je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 77 točkami, število točk, pri katerem bi ji bilo odobreno sofinanciranje, pa je najmanj 80 točk. Sporno je, ali je bila vloga tožeče stranke pravilno ocenjena pri merilih 2 Inovativnost v povezavi z operacijo, 5 Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije (povprečje let 2011 in 2012) in 7 Vpliv operacije na okolje – horizontalne vsebine.

Kot rečeno, so natančno razdelana merila s točkovnikom sestavni del razpisne dokumentacije.

Pri merilu 2 Inovativnost v povezavi z operacijo je vloga tožeče stranke prejela 17 točk, ker je ocenila, da tožeča stranka uvaja tehnološke rešitve, ki omogočajo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, in sicer gre za nadgradnjo obstoječega sistema FIRIS, ki so ga razvili v družbi A. d.d., iz vloge tožeče stranke pa ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev. Za dodelitev 20 točk po tem merilu mora biti namreč izkazano uvajanje novih proizvodov/storitev, ki so rezultat lastnega razvoja.

Pri merilu 5 Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije je vloga tožeče stranke prejela 0 točk, ker je v vlogi navedla, da znaša njen delež izvoza v letu 2011 0%, v letu 2012 pa 16,65%, povprečje pa 8,28%. Po merilih prijavitelji, katerih neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije (povprečje let 2011 in 2012) znaša manj kot 115 prejmejo 0 točk. Pri merilu 7 Vpliv operacije na okolje pa je tožeča stranka prejela 3 točke, ker predmet operacije omogoča učinkovitejšo rabo energije ali izkoriščanja obnovljivih virov energije, vlogi pa ni priložila dokazil, ki bi izkazovala, da predmet operacije (programska in strojna oprema) zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje, kar bi ji s skladu z merili prineslo še 3 točke.

Tudi, če bi sodišče štelo za zadostno obrazložitev toženke pri merilu 5, saj se je sklicevala na podatek o povprečni neposredni prodaji izven trga Republike Slovenije v letih 2011 in 2012 8,28%, ki ga je v vlogi (prijavnem listu) tožeča stranka navedla sama, in na obrazložitev pri merilu 7, da tožeča stranka ni priložila dokazov glede zmanjševanja uporabe okolju nevarnih snovi ali izpustov nevarnih snovi v okolje, pa je obrazložitev pri merilu 2 Inovativnost v povezavi z operacijo v izpodbijani odločbi zgolj pavšalna in pomanjkljiva. Iz nje namreč ni razvidno, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za uvajanje novih proizvodov/storitev, kar je uveljavljala tožeča stranka v vlogi (prijavnem listu) in tudi obrazložila. Navedeno je samo, da iz vloge stranke ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev, ni pa navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju. Ugotovitve tožene stranke, da tožeča stranka z navedenimi tehnološkimi rešitvami ne uvaja novih proizvodov/storitev, zato ni mogoče preizkusiti. Toženka stranka je sicer v odgovoru na tožbo navedeno ugotovitev natančneje pojasnila, vendar je, kot rečeno, v obravnavanem primeru predmet spora zgolj zakonitost izpodbijanega sklepa, pomanjkljivosti obrazložitve sklepa pa ni mogoče popravljati z navedbami v odgovoru na tožbo.

Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. člena drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala odvetnika pisarna, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).