Jedro

Bistven pogoj za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je obstoj najemnega razmerja oz. sklenjena najemna pogodba. Ker tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, je pravilna dokončna odločba toženca, s katero je bila tožnikova zahteva za subvencioniranje najemnine zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi Mestne občine ... št. ... z dne 20. 10. 2009 in Ministrstva za okolje in prostor št.... z dne 15. 1. 2010, s katerima je bila dokončno zavrnjena tožnikova zahteva za subvencioniranje neprofitne najemnine za stanovanje na naslovu ... ulica 9, K.. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožniku prizna pravica do subvencionirane neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje št. 29 v 4. nadstropju, v stanovanjskem objektu na omenjenem naslovu za leto 2009. Sklenilo je, da tožnikovi stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožil tožnik. Navaja, da v stanovanju, za katerega zahteva subvencijo najemnine, živi od leta 1981. Temeljno sodišče v Kranju je s sodbo opr. št. P 752/90 zavrnilo tožbeni zahtevek za izselitev iz stanovanja. Najemnino je plačeval delno, ustrezno nizki pokojnini, ki jo prejema. S kasnejšo sodbo Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. P 315/2004 niso bile upoštevane njegove zdravstvene težave, ki so posledica prometnih nesreč. Sedaj prejema invalidsko pokojnino v znesku 410,00 EUR mesečno z varstvenim dodatkom. Po stanovanjskem zakonu najemne pogodbe ni mogoče odpovedati, če je najemnik v težkem premoženjskem stanju zaradi nesreče ali bolezni. Od leta 2005 oziroma 2006 plačuje najemnino ter stroške stanovanja v celoti. Prepričan je, da je upravičen do subvencije. Ker je izvršba za izpraznitev stanovanja odložena do 5. 10. 2013, je tudi s tem izkazan razlog, da se mu prizna pravica do subvencije za leto 2009. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je v skladu s 121. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - Odl. US, 56/11 - Odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS in 40/11 – ZUPJS-A) do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine, določene v 3. odstavku istega člena. Bistveni pogoji za upravičenosti do subvencionirane najemnine, je sklenjena najemna pogodba. Postopek v zvezi z odpovedjo najemnega razmerja je pravnomočno končan, tožnik uporablja stanovanje brez pravnega naslova, zahteva za subvencioniranje najemnine že zato ni utemeljena.

Tožnik je sodišču prve stopnje s priporočeno pošiljko dne 3. 4. 2012 poslal vlogo kot odgovor na odgovor tožene stranke in priložil zavrnilno sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Kranju opr. št. P 752/90 z dne 9. 2. 1993. Prvostopenjska sodba je bila tožnikovi pooblaščenki vročena 28. 2. 2012. Vloge, ki je bila poslana po izteku petnajstdnevnega pritožbenega roka (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) sodišče druge stopnje ne upošteva.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

Tožnik je s tožbo izpodbijal dokončno odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Mestne občine ... z dne 20. 10. 2009, da se tožnikova zahteva za subvencioniranje neprofitne najemnine zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta Mestna občina ..., kot najemodajalka in tožnik, kot najemnik, dne 7. 3. 2002 sklenila najemno pogodbo št. ... za najem enosobnega neprofitnega stanovanja na naslovu ... ulica 9 v K. za nedoločen čas, vendar tožnik od 17. 8. 2006 ni več najemnik omenjenega stanovanja, ker je bila najemna pogodba s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. P 315/2004 z dne 5. 9. 2005, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 5880/2005 z dne 17. 8. 2006, odpovedana, obenem je bilo odločeno, da se je tožnik dolžan izseliti iz omenjenega stanovanja in ga v 60-ih dneh izročiti Mestni občini .... Tožnikova trditev, da je bil zahtevek za odpoved najemnega razmerja ter izpraznitev stanovanja zavrnjen, je v nasprotju z ugotovljenimi dejstvi. Bistveni pogoj za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je obstoj najemnega razmerja oziroma sklenjena najemna pogodba, kot je v času vložitve zahteve in v času izdaje dokončne odločbe določal prvi odstavek 121. člena SZ-1. Ker tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, sta dokončna odločba in sodba sodišča prve stopnje, da se zahteva za subvencioniranje najemnine zavrne, pravilni.

Tožnikove navedbe o slabem zdravstvenem stanju ter da od leta 2005 dalje v celoti plačuje najemnino ter stroške, za presojo v tem socialnem sporu niso pomembne. Prav tako niso pomembne navedbe o odložitvi prisilne izvršbe omenjene sodbe. Čeprav je najemodajalec Mestna občina ... morda soglašal z odložitvijo izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, to še ne pomeni, da je ponovno vzpostavljeno najemno razmerje in da bi bil tožnik na tej podlagi upravičen do subvencioniranja najemnine. Po določbah 71. do 75. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 121/07, 45/08 - ZArbit, 37/08 - ZST-1, 28/09, 51/10, 26/11 in 14/12) lahko sodišče na dolžnikov ali upnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo ob izpolnjenih pogojih, vendar to ne pomeni podaljšanja ali ponovne vzpostavitve pravnomočno odpovedanega stanovanjskega najemnega razmerja.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje, na podlagi 353. člena ZPP, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.