Jedro

Če pravdna stranka, zlasti v sporih majhne vrednosti, v katerih po večinskem stališču materialnega procesnega vodstva ni, ne navede vseh pravno odločilnih dejstev in manjkajočih dokazov, je sodišče prve stopnje, izven okvira prvega odstavka 180. člena ZPP, k temu ne more pozivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska odločba v izpodbijani II. in IV. točki izreka potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba** _Izrek_

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom spremembo tožbe dovolilo (I. točka izreka) in toženki naložilo, da tožnici plača 1.589,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2020 do plačila (II. točka izreka). Višji obrestni zahtevek (za en dan) je zavrnilo (III. točka izreka) in toženki naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške v znesku 538,32 EUR s pripadki (IV. točka izreka).

_Ugotovljena dejstva_

2. V dokaznem postopku je sodišče ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožnica za toženko v letih 2018 in 2019 opravljala računovodske storitve, (2) da sta se o računovodskih storitvah dogovarjali zakonita zastopnica tožnice in mama zakonitega zastopnika toženke1, (3) da sta se že ob sklenitvi pogodbe dogovorili za višje plačilo v primeru večjega obsega dela2, (4) da je mama zakonitega zastopnika ravnala skladno z navodili direktorja toženke, (5) da je dejansko prišlo do večjega obsega dela od prvotno predvidenega in med drugim, (6) da je toženka v letih 2018 in 2019 tožnici plačala vse njene storitve, razen vtoževanega računa št. 01 z dne 30. 4. 2020 v višini 1.589,00 EUR.

_Utemeljitev ugotovitve odločilnih pravnih dejstev_

3. Oporo za ugotovitev, da je toženka pogodbo sklenila preko matere zakonitega zastopnika in da je on to pogodbo odobril, je sodišče prve stopnje našlo v dejstvu, da je toženka dostavila tožnici v obdelavo vso računovodsko dokumentacijo in da je opravljene storitve tožnici plačevala3. Pojasnilo je, da zakon za sklenitev podjemne pogodbe ne zahteva oblike4. 4. Navedbe tožnice, (1) da sta se pravdni stranki dogovorili za mesečni pavšal v višini 244,00 EUR, ob predpostavki okvirnega števila 5.500 računovodskih vknjižb, (2) da sprva tožnici obseg toženkinega poslovanja ni bil znan, zaradi česar sta se pravdni stranki dogovorili, da bo v primeru večjega poslovanja toženke od predvidenega in večjega števila vknjižb, tožnica toženki dogovorjena dela dodatno zaračunala, (3) da se je toženkin obseg poslovanja in število vknjižb v letu 2019 povečal za 4.135 vknjižb, kar predstavlja 76 %, ter (4) da ji je ne glede na to tožnica zaračunala le polovico teh vknjižb (2.067,50) po oceni 0,63 EUR za vknjižbo5, (5) da je tožnica toženki 11. 5. 2020 po elektronski poti poslala računalniške izpise vknjižb za leti 2018 in 2019 (A3) ter jo opozorila, da bi bilo potrebno zvišati pavšal in (6) da toženka poračuna ni zavrnila, je štelo za priznane iz razlogov v nadaljevanju. Ugotovilo namreč je, da toženka omenjenih trditev ni prerekala. Je pa navedla, da je vtoževani račun zavrnila. K tej navedbi je sicer priložila elektronsko obvestilo mame zakonitega zastopnika toženke N. T. (B2), vendar njenega zaslišanja toženka ni predlagala. Zapisalo je, da iz elektronskega obvestila (B2) izhaja, da toženka _vtoževani račun zavrača, češ da gre za samovoljo povišanje in da to povišanju storitev toženke ni obvestila._ Vendar tega obvestila (B2) sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo. Navedlo je, da zato ne, ker eksaktnih trditev o dejstvih, ki izvirajo iz tega elektronskega sporočila (B2), tožnica v tej pravdi ni podala, dokazi pa ne morejo nadomestiti manjkajočih navedb6. **Pritožba toženke in odgovor tožnice**

5. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila na Okrajno sodišče v Ljubljani. Sodbo je na podlagi fikcije prejela 2. 9. 2021. To sodišče jo je z dopisom z dne 9. 9. 2021 odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani, tja pa je prispela v pritožbenem roku. Pritožba je torej pravočasna.

6. V pritožbi toženka pritožbenega razloga ni citirala. Navedla je, (1) da je vse račune, ki jih ji je bila izstavila tožnica, poravnala, razen vtoževanega, (2) da za izdajo vtoževanega računa tožnica ni imela podlage, (3) da toženka pogodbe o mesečnem pavšalu ni podpisala, niti ni vedela zanjo, (4) da zato zahteva, da se preveri podpis na tej pogodbi, (5) da je toženki pri njenem delu pomagala mami zakonitega zastopnika toženke, (6) da je tožnica izdala sporni račun po tistem, ko je toženka odpovedala sodelovanje s tožnico, to pa je storila zato, ker je tožnica prepozno oddala bilanco za leto 2018 in (7) da ni sprejemljivo, da bi toženka podjetju, za katera vozi palete, izstavljala račune za celo leto šele leto dni po opravljenih prevozih.

7. V obširnem odgovoru na pritožbo, v katerem je zavzeto stališče, da je toženkina pritožba prepozna, je tožnica obširno ponovila številne dejanske navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

8. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

9. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Razlogi za zavrnitev pritožbe_

10. Postopek pred sodiščem poteka po določbah ZPP, katerih se mora sodišče prve stopnje dosledno držati. Če pravdna stranka, zlasti v sporih majhne vrednosti, v katerih po večinskem stališču materialnega procesnega vodstva ni, ne navede vseh pravno odločilnih dejstev in manjkajočih dokazov, je sodišče prve stopnje, izven okvira prvega odstavka 180. člena ZPP, k temu ne more pozivati.

11. Sodišče prve stopnje je posamezna odločilna pravna dejstva ugotovilo bodisi na podlagi presoje dokazov, bodisi na podlagi domnev iz drugega odstavka 214. člena ZPP. Toženka je v tem postopku vloge pisala sama. Zdi se, da nima potrebnega pravnega znanja o temeljnih principih pravdnega postopka, zlasti ne o povezanosti trditvene podlage in dokaznega bremena, pa tudi ne o vsebini tistih pritožbenih razlogov, ki jih je dovoljeno uveljavljati v pritožbi proti sodbi v SMV.

12. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka predloga za zaslišanje matere zakonitega zastopnika toženke ni podala. V ugovoru (list. št. 8) je predlagala zaslišanje direktorja toženke, vendar ne k navedbam, da je on 14. 5. 2020 zavrnil vtoževani račun, kar je navedel v vlogi z dne 6. 5. 2021, pač pa k navedbam, da tožnici ničesar ne dolguje in da ji ni znana podlaga za vtoževani račun, torej k abstraktnim navedbam. Take navedbe pa ne opravičujejo izvajanja dokazov.

13. Kot je zgoraj pojasnjeno, sta v SMV edina dva dovoljena pritožbena razloga: (1) zmotna uporaba materialnega prava in (2) absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka. V niti enem od pritožbenih očitkov, ki so natančno povzeti v 6. točki te obrazložitve, pa teh dveh kršitev ni zaznati. Zato z nobenim od njih toženka ne more doseči drugačne odločitve. Z njimi pritožnica uveljavlja kvečjemu zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ali pa pač le ponavlja svoje navedbe pred sodiščem prve stopnje. Zato pritožba ni utemeljena. Pritožbenemu sodišču je ostal le še uradni preizkus izpodbijane sodbe. Ob tem pa kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni zaznalo. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka tožnice**

14. Navedba tožnice, da je pritožba prepozna, se je izkazala za neutemeljeno. S ponavljanjem dejanskega stanja, zatrjevanega pred sodiščem prve stopnje, pa v SMV ni mogoče doprinesti k odločitvi o pritožbi. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odgovor na pritožbo nepotrebna vloga v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP. Glede na navedeno je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 9. točka obrazložitve. 2 Natančneje o tem v 20. točki obrazložitve. 3 14. točka obrazložitve. 4 15. točka obrazložitve. 5 Vse 18. točka obrazložitve. 6 23. točka obrazložitve.