Jedro

Čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je s sodbo storilo hkrati absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Zato izpodbijane oprostilne sodbe ni mogoče spremeniti na sodišču prve stopnje v obsodilno, pač pa jo le razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženec oproščen obtožbe zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po I. odstavku 134. člena KZ na škodo R. H.. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP in stroški za zagovornika, oboje v nedoločenem znesku, so obremenili proračun.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega S.S. spozna za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po I. odstavku 134. člena KZ, mu izreče pogojno obsodbo ter določi kazen 7 mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v C., svétnik F. H. je v pisnem stališču do pritožbe z dne 17.04.2007, št. Ktp/1/-II 62/07, v celoti podprl pritožbo okrožne državne tožilke in predlagal tudi izrek enake kazenske sankcije.

To stališče je bilo vročeno obtožencu in zagovorniku, vendar nanj nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbenim stališčem, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo, vendar pa ni bilo mogoče slediti pritožbenemu predlogu po spremembi izpodbijane sodbe v obsodilno, kar je podprl tudi višji državni tožilec v svojem stališču. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi te sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odstavka 371. člena ZKP, zaradi česar je moralo izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Dokazni zaključek o tem, da sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, kdaj in na kakšen način je prišlo do poškodovanja oškodovanca, je nasproten nadaljnji ugotovitvi, da so zaslišane priče potrdile obtoženca kot poškodovalca z nožem. S sklicevanjem na posamezna neskladja v izpovedbah posameznih prič, od katerih so nekatere videle nož samo v obtoženčevih rokah po tistem, ko je bil oškodovanec že porezan, sploh ni bila podana dokazna ocena izpovedb teh prič in zato ni jasno, zakaj jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sledi poudarjene najbolj verodostojne izpovedbe priče D. V., ki je v celoti potrdil obtožbo, kar je pa zopet v nasprotju z nadaljnjo ugotovitvijo, da se je oškodovanec utegnil poškodovati na kakšnem ostrem predmetu (steklovini ali ostri pločevini). Ta ugotovitev sploh nima nobene dokazne opore in je navedena le kot nekakšna hipoteza, kateri je sledila oprostilna sodba.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti vse izvedene dokaze, katere pa bo treba temeljito oceniti, tudi s stališče verodostojnosti. Šele na tak način bo mogoče formalno in materialno pravilno odločiti o obtožbi.