Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi sodišče ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je toženec napeljavo vodovoda z opravljenimi plačili v celoti plačal. Sodba torej nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožba proti sklepu z dne 13.10.1999 se zavrne.
Pritožbi proti sodbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških postopka tožene stranke v zvezi s pritožbo proti sodbi se pridrži za končno odločbo.
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki znesek 24.097,00 SIT ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 64.294,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve sodišča do plačila. S sklepom dne 13.11.1999 pa je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Toženec v pritožbi proti sodbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Navaja, da je prvo sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni odločilo o vsem zahtevku, saj izrek nima zavrnilnega dela. Toženec je dokazal, da je z dvema plačiloma plačal vodovodni priključek in poravnal vse stroške napeljave vodovoda v njegovo hišo. Sodišče je pravno pomotno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo, tudi 224. člen ZOR ni uporaben. Znesek 24.097,00 SIT ni utemeljen po temelju, nedokazan in neutemeljen pa je tudi po višini. Stroški za merilno garnituro in delo niti slučajno ne morejo biti tako visoki, kot jih prikazuje tožena stranka. Gre za navadni vodovodni števec, ki po današnjih cenah stane nekaj več kot 9.000,00 SIT. Nepravilna je tudi odločitev o stroških, ki ne upošteva prave vrednosti spora ter tožencu ne priznava stroškov prihoda na sodišče in zamude delovnega časa. V pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks, uveljavlja pritožnik pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni odgovorilo na vprašanje, ali bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali njegovi družinski člani. Sam mora preživljati tudi živčno bolno ženo. Iz obrazložitve sklepa ne izhaja, kolikšen znesek je po mnenju sodišča zadosten za toženčevo preživljanje. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Pritožba proti sodbi je utemeljena, proti sklepu pa ne. Pritrditi je potrebno pritožniku, da je sodišče (očitno pomotoma) pri zapisu izreka sodbe opustilo zapis zavrnilnega dela sodbe. Toda, ker se tožeča stranka proti sodbi (zavrnilnemu delu) ni pritožila, sam toženec za pritožbo proti zavrnilnemu delu ne more imeti pravnega interesa. Sicer pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopa po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj nima razlogov o odločilnem dejstvu: to dejstvo pa je, ali je s plačilom zneska 20.000,00 takratnih DIN in 100.000,00 takratnih DIN toženec plačal tudi merilno garnituro in delo za priključitev na glavni vod. Razlogi sodbe na 7. strani (prvi odstavek) na to temeljno vprašanje ne odgovorijo, navedbe tožeče stranke o tem pa tudi niso jasne. Ker toženec tudi v pritožbi vztraja pri trditvi, da je z opravljenimi plačili plačal vse stroške napeljave vodovoda do hiše, bo moralo prvo sodišče na to vprašanje določno odgovoriti. Sicer pa sodišče druge stopnje v primeru, da bi prvo sodišče ob novem sojenju ugotovilo, da stroški merilne garniture in dela za priključek na glavni vod bremenijo (po sprejetih dogovorih v času opravljenih plačil toženca) toženo stranko, da predstavlja pravno podlago za zahtevek tožeče stranke določba 224. člena ZOR, pri čemer je tožeča stranka višino stroškov za priključek in dela dokazala. Sodišče druge stopnje je zato po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sodbo prvega sodišča v izpodbijanem obsodilnem delu tudi razveljavilo. Toženec je v pritožbi proti sodbi podal tudi predlog, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. V predlogu je navedel, da bi s plačilom sodne takse utegnilo biti ogroženo njegovo preživljanje in predložil po zakonu zahtevana dokazila. Prvo sodišče je na podlagi teh listin s mo, brez ustreznih navedb toženca, ugotovilo, da toženec preživlja S.Z., višino pokojnine, katastrskega dohodka in višino prijavljenega dohodka za leto 1998. Na podlagi teh podatkov, ki izkazujejo, da toženec ima mesečno pokojnino (nekaj več kot 50.000,00 SIT), da ima premoženje (priloga B6 in B7), je pravilno ugotovilo, da je tudi glede na višino sodnih taks njegov predlog neutemeljen, torej da ne bo plačilo sodnih taks ogrožalo njegovega preživljanja oziroma preživljanja njegove družine (prvi odstavek 168. člena ZPP). Za takšen sklep sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, koliko toženec mesečno rabi za svoje življenje oziroma življenje svoje žene, sicer pa tudi pritožnik niti v predlogu niti v pritožbi tega zneska ne opredeli. Vse ostalo, kar navaja v zvezi z zdravstvenim stanjem žene, pa po eni strani pomeni nedovoljeno novoto v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP), po drugi strani pa je dejstvo, da mora toženec preživljati tudi svojo ženo, prvo sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo. Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP. Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo proti sklepu je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 154., prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo proti sodbi pa temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.