Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika.

Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika.

Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika.

Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika.

Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, pod pogojem, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti, izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, pod pogojem, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti, izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, pod pogojem, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti, izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, pod pogojem, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti, izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna povrniti tožeči stranki 466,65 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna povrniti tožeči stranki 466,65 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna povrniti tožeči stranki 466,65 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna povrniti tožeči stranki 466,65 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se o razmerju med stečajnim dolžnikom v osebnem stečaju A. A. in toženo stranko B. A. razveljavi učinek zemljiškoknjižnega dovolila v izročilni pogodbi, ki je sestavljena v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1056/18, z dne 6. 4. 2018, s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri njemu lastnem idealnem deležu do celotne nepremičnine z ID znakom parcela št. ... v korist tožene stranke vknjiži lastninska pravica do celote (I. točka izreka). Zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov je dovolilo vknjižbo izbrisa lastninske pravice v korist tožene stranke in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika kot prejšnjega imetnika lastninske pravice na navedeni nepremičnini (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna stečajnemu dolžniku v 15 dneh od vročitve te sodbe izročiti navedeno nepremičnino v neposredno in izključno posest, prosto vseh oseb in stvari (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da tožeči stranki plača pravdne stroške v znesku 2.428,74 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se o razmerju med stečajnim dolžnikom v osebnem stečaju A. A. in toženo stranko B. A. razveljavi učinek zemljiškoknjižnega dovolila v izročilni pogodbi, ki je sestavljena v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1056/18, z dne 6. 4. 2018, s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri njemu lastnem idealnem deležu do celotne nepremičnine z ID znakom parcela št. ... v korist tožene stranke vknjiži lastninska pravica do celote (I. točka izreka). Zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov je dovolilo vknjižbo izbrisa lastninske pravice v korist tožene stranke in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika kot prejšnjega imetnika lastninske pravice na navedeni nepremičnini (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna stečajnemu dolžniku v 15 dneh od vročitve te sodbe izročiti navedeno nepremičnino v neposredno in izključno posest, prosto vseh oseb in stvari (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da tožeči stranki plača pravdne stroške v znesku 2.428,74 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se o razmerju med stečajnim dolžnikom v osebnem stečaju A. A. in toženo stranko B. A. razveljavi učinek zemljiškoknjižnega dovolila v izročilni pogodbi, ki je sestavljena v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1056/18, z dne 6. 4. 2018, s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri njemu lastnem idealnem deležu do celotne nepremičnine z ID znakom parcela št. ... v korist tožene stranke vknjiži lastninska pravica do celote (I. točka izreka). Zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov je dovolilo vknjižbo izbrisa lastninske pravice v korist tožene stranke in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika kot prejšnjega imetnika lastninske pravice na navedeni nepremičnini (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna stečajnemu dolžniku v 15 dneh od vročitve te sodbe izročiti navedeno nepremičnino v neposredno in izključno posest, prosto vseh oseb in stvari (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da tožeči stranki plača pravdne stroške v znesku 2.428,74 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se o razmerju med stečajnim dolžnikom v osebnem stečaju A. A. in toženo stranko B. A. razveljavi učinek zemljiškoknjižnega dovolila v izročilni pogodbi, ki je sestavljena v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1056/18, z dne 6. 4. 2018, s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri njemu lastnem idealnem deležu do celotne nepremičnine z ID znakom parcela št. ... v korist tožene stranke vknjiži lastninska pravica do celote (I. točka izreka). Zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov je dovolilo vknjižbo izbrisa lastninske pravice v korist tožene stranke in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika kot prejšnjega imetnika lastninske pravice na navedeni nepremičnini (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna stečajnemu dolžniku v 15 dneh od vročitve te sodbe izročiti navedeno nepremičnino v neposredno in izključno posest, prosto vseh oseb in stvari (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da tožeči stranki plača pravdne stroške v znesku 2.428,74 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo, v katerem je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni od prejema sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo, v katerem je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni od prejema sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo, v katerem je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni od prejema sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo, v katerem je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni od prejema sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stečajni dolžnik A. A. z Izročilno pogodbo z 6. 4. 2018, sklenjeno v obliki notarskega zapisa SV 1056/1 (nadalje: Izročilna pogodba), brezplačno prenesel lastninsko pravico na nepremičnini, parc. št. ... k. o. ..., na ožje povezano osebo, to je na sina B. A. Pred tem je A. A. s Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 28. 3. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 975/18, dovolil vpis hipoteke na tej nepremičnini v korist posojilodajalca C. C., za zavarovanje posojila z glavnico v znesku 60.000 EUR. A. A. je s C. C. podpisal še Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 1. 6. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 1658/18, s katerim mu je posojilodajalec posodil še znesek 90.000,00 EUR. Pri podpisu te pogodbe je sodeloval B. A. kot zastavitelj, ki je za zavarovanje terjatve v znesku 90.000,00 EUR dovolil vpis (še dodatne) hipoteke na navedeni nepremičnini v korist posojilodajalca C. C. Hipoteki sta bili torej ustanovljeni za zavarovanje dolga A. A. v razmerju do posojilodajalca C. C. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja Izročilna pogodba neodplačno pogodbo, zato je že sklenitev zavezovalnega pravnega posla, ki je bil sklenjen znotraj obdobja izpodbojnosti, povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Glede na ocenjeno vrednost nepremičnine, ki po ugotovitvi sodišča prve stopnje presega znesek obeh s hipoteko zavarovanih posojil ločitvenemu upniku C. C., bodo drugi upniki v primeru vrnitve nepremičnine v stečajno maso (kljub prednostnemu poplačilu hipotek) dosegli višji znesek poplačila. Glede subjektivnega pogoja izpodbojnosti je sodišče prve stopnje sklenilo, da ta ni predpostavka izpodbojnosti neodplačnih pravnih poslov. Pojasnilo je, da so neodplačna razpolaganja izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

5.V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stečajni dolžnik A. A. z Izročilno pogodbo z 6. 4. 2018, sklenjeno v obliki notarskega zapisa SV 1056/1 (nadalje: Izročilna pogodba), brezplačno prenesel lastninsko pravico na nepremičnini, parc. št. ... k. o. ..., na ožje povezano osebo, to je na sina B. A. Pred tem je A. A. s Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 28. 3. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 975/18, dovolil vpis hipoteke na tej nepremičnini v korist posojilodajalca C. C., za zavarovanje posojila z glavnico v znesku 60.000 EUR. A. A. je s C. C. podpisal še Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 1. 6. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 1658/18, s katerim mu je posojilodajalec posodil še znesek 90.000,00 EUR. Pri podpisu te pogodbe je sodeloval B. A. kot zastavitelj, ki je za zavarovanje terjatve v znesku 90.000,00 EUR dovolil vpis (še dodatne) hipoteke na navedeni nepremičnini v korist posojilodajalca C. C. Hipoteki sta bili torej ustanovljeni za zavarovanje dolga A. A. v razmerju do posojilodajalca C. C. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja Izročilna pogodba neodplačno pogodbo, zato je že sklenitev zavezovalnega pravnega posla, ki je bil sklenjen znotraj obdobja izpodbojnosti, povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Glede na ocenjeno vrednost nepremičnine, ki po ugotovitvi sodišča prve stopnje presega znesek obeh s hipoteko zavarovanih posojil ločitvenemu upniku C. C., bodo drugi upniki v primeru vrnitve nepremičnine v stečajno maso (kljub prednostnemu poplačilu hipotek) dosegli višji znesek poplačila. Glede subjektivnega pogoja izpodbojnosti je sodišče prve stopnje sklenilo, da ta ni predpostavka izpodbojnosti neodplačnih pravnih poslov. Pojasnilo je, da so neodplačna razpolaganja izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

5.V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stečajni dolžnik A. A. z Izročilno pogodbo z 6. 4. 2018, sklenjeno v obliki notarskega zapisa SV 1056/1 (nadalje: Izročilna pogodba), brezplačno prenesel lastninsko pravico na nepremičnini, parc. št. ... k. o. ..., na ožje povezano osebo, to je na sina B. A. Pred tem je A. A. s Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 28. 3. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 975/18, dovolil vpis hipoteke na tej nepremičnini v korist posojilodajalca C. C., za zavarovanje posojila z glavnico v znesku 60.000 EUR. A. A. je s C. C. podpisal še Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 1. 6. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 1658/18, s katerim mu je posojilodajalec posodil še znesek 90.000,00 EUR. Pri podpisu te pogodbe je sodeloval B. A. kot zastavitelj, ki je za zavarovanje terjatve v znesku 90.000,00 EUR dovolil vpis (še dodatne) hipoteke na navedeni nepremičnini v korist posojilodajalca C. C. Hipoteki sta bili torej ustanovljeni za zavarovanje dolga A. A. v razmerju do posojilodajalca C. C. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja Izročilna pogodba neodplačno pogodbo, zato je že sklenitev zavezovalnega pravnega posla, ki je bil sklenjen znotraj obdobja izpodbojnosti, povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Glede na ocenjeno vrednost nepremičnine, ki po ugotovitvi sodišča prve stopnje presega znesek obeh s hipoteko zavarovanih posojil ločitvenemu upniku C. C., bodo drugi upniki v primeru vrnitve nepremičnine v stečajno maso (kljub prednostnemu poplačilu hipotek) dosegli višji znesek poplačila. Glede subjektivnega pogoja izpodbojnosti je sodišče prve stopnje sklenilo, da ta ni predpostavka izpodbojnosti neodplačnih pravnih poslov. Pojasnilo je, da so neodplačna razpolaganja izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

5.V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stečajni dolžnik A. A. z Izročilno pogodbo z 6. 4. 2018, sklenjeno v obliki notarskega zapisa SV 1056/1 (nadalje: Izročilna pogodba), brezplačno prenesel lastninsko pravico na nepremičnini, parc. št. ... k. o. ..., na ožje povezano osebo, to je na sina B. A. Pred tem je A. A. s Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 28. 3. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 975/18, dovolil vpis hipoteke na tej nepremičnini v korist posojilodajalca C. C., za zavarovanje posojila z glavnico v znesku 60.000 EUR. A. A. je s C. C. podpisal še Posojilno pogodbo s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 1. 6. 2018, sklenjenim v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 1658/18, s katerim mu je posojilodajalec posodil še znesek 90.000,00 EUR. Pri podpisu te pogodbe je sodeloval B. A. kot zastavitelj, ki je za zavarovanje terjatve v znesku 90.000,00 EUR dovolil vpis (še dodatne) hipoteke na navedeni nepremičnini v korist posojilodajalca C. C. Hipoteki sta bili torej ustanovljeni za zavarovanje dolga A. A. v razmerju do posojilodajalca C. C. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja Izročilna pogodba neodplačno pogodbo, zato je že sklenitev zavezovalnega pravnega posla, ki je bil sklenjen znotraj obdobja izpodbojnosti, povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Glede na ocenjeno vrednost nepremičnine, ki po ugotovitvi sodišča prve stopnje presega znesek obeh s hipoteko zavarovanih posojil ločitvenemu upniku C. C., bodo drugi upniki v primeru vrnitve nepremičnine v stečajno maso (kljub prednostnemu poplačilu hipotek) dosegli višji znesek poplačila. Glede subjektivnega pogoja izpodbojnosti je sodišče prve stopnje sklenilo, da ta ni predpostavka izpodbojnosti neodplačnih pravnih poslov. Pojasnilo je, da so neodplačna razpolaganja izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen.

6.Aktivno legitimacijo za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka ureja 276. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Iz navedene določbe izhaja, da lahko izpodbojni zahtevek v imenu stečajnega dolžnika uveljavlja stečajni upravitelj. V svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika lahko izpodbojni zahtevek uveljavlja tudi vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. V postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pasivno legitimirana oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, saj je le-ta prejemnica koristi iz sklenjenega pravnega posla (smiselno 275. člen ZFPPIPP).

6.Aktivno legitimacijo za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka ureja 276. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Iz navedene določbe izhaja, da lahko izpodbojni zahtevek v imenu stečajnega dolžnika uveljavlja stečajni upravitelj. V svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika lahko izpodbojni zahtevek uveljavlja tudi vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. V postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pasivno legitimirana oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, saj je le-ta prejemnica koristi iz sklenjenega pravnega posla (smiselno 275. člen ZFPPIPP).

6.Aktivno legitimacijo za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka ureja 276. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Iz navedene določbe izhaja, da lahko izpodbojni zahtevek v imenu stečajnega dolžnika uveljavlja stečajni upravitelj. V svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika lahko izpodbojni zahtevek uveljavlja tudi vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. V postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pasivno legitimirana oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, saj je le-ta prejemnica koristi iz sklenjenega pravnega posla (smiselno 275. člen ZFPPIPP).

6.Aktivno legitimacijo za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka ureja 276. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Iz navedene določbe izhaja, da lahko izpodbojni zahtevek v imenu stečajnega dolžnika uveljavlja stečajni upravitelj. V svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika lahko izpodbojni zahtevek uveljavlja tudi vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. V postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pasivno legitimirana oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, saj je le-ta prejemnica koristi iz sklenjenega pravnega posla (smiselno 275. člen ZFPPIPP).

7.Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika na podlagi četrtega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po določbah ZFPPIPP je namreč izbrisni upravičenec odsvojitelj (stečajni dolžnik). Tožena stranka tudi s sklicevanjem na odločbe II Ips 332/2017 ter Up 39/95 ne more uspeti, saj ne gre za podobne zadeve.

7.Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika na podlagi četrtega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po določbah ZFPPIPP je namreč izbrisni upravičenec odsvojitelj (stečajni dolžnik). Tožena stranka tudi s sklicevanjem na odločbe II Ips 332/2017 ter Up 39/95 ne more uspeti, saj ne gre za podobne zadeve.

7.Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika na podlagi četrtega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po določbah ZFPPIPP je namreč izbrisni upravičenec odsvojitelj (stečajni dolžnik). Tožena stranka tudi s sklicevanjem na odločbe II Ips 332/2017 ter Up 39/95 ne more uspeti, saj ne gre za podobne zadeve.

7.Izpodbojni zahtevek se po določbah ZFPPIPP vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato (lahko) nastopa slednji na strani tožeče, ne pa na strani tožene stranke. Ker so določbe ZFPPIPP lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti odsvojitelj in pridobitelj tožena kot nujna sospornika na podlagi četrtega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po določbah ZFPPIPP je namreč izbrisni upravičenec odsvojitelj (stečajni dolžnik). Tožena stranka tudi s sklicevanjem na odločbe II Ips 332/2017 ter Up 39/95 ne more uspeti, saj ne gre za podobne zadeve.

8.Z izročilno pogodbe se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem (546. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Značilnost izročilne pogodbe je v tem, da ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njegovi podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. To razmerje nastane na podlagi dvostranskega pravnega posla, v katerem nastopa izročitelj samo kot dolžnik, potomec pa samo kot upnik.

8.Z izročilno pogodbe se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem (546. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Značilnost izročilne pogodbe je v tem, da ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njegovi podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. To razmerje nastane na podlagi dvostranskega pravnega posla, v katerem nastopa izročitelj samo kot dolžnik, potomec pa samo kot upnik.

8.Z izročilno pogodbe se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem (546. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Značilnost izročilne pogodbe je v tem, da ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njegovi podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. To razmerje nastane na podlagi dvostranskega pravnega posla, v katerem nastopa izročitelj samo kot dolžnik, potomec pa samo kot upnik.

8.Z izročilno pogodbe se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem (546. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Značilnost izročilne pogodbe je v tem, da ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njegovi podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. To razmerje nastane na podlagi dvostranskega pravnega posla, v katerem nastopa izročitelj samo kot dolžnik, potomec pa samo kot upnik.

OZ za pogodbo, ki povzroči nastanek enostranskega poslovnega razmerja, uporablja izraz neodplačna pogodba. Odplačna pogodba pa je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka drugi pogodbeni stranki zavezana opraviti določeno izpolnitveno ravnanje in hkrati upravičena od druge pogodbene stranke zahtevati, da opravi nasprotno izpolnitveno ravnanje, ki se ga je ta s pogodbo zavezala opraviti.

OZ za pogodbo, ki povzroči nastanek enostranskega poslovnega razmerja, uporablja izraz neodplačna pogodba. Odplačna pogodba pa je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka drugi pogodbeni stranki zavezana opraviti določeno izpolnitveno ravnanje in hkrati upravičena od druge pogodbene stranke zahtevati, da opravi nasprotno izpolnitveno ravnanje, ki se ga je ta s pogodbo zavezala opraviti.

OZ za pogodbo, ki povzroči nastanek enostranskega poslovnega razmerja, uporablja izraz neodplačna pogodba. Odplačna pogodba pa je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka drugi pogodbeni stranki zavezana opraviti določeno izpolnitveno ravnanje in hkrati upravičena od druge pogodbene stranke zahtevati, da opravi nasprotno izpolnitveno ravnanje, ki se ga je ta s pogodbo zavezala opraviti.

OZ za pogodbo, ki povzroči nastanek enostranskega poslovnega razmerja, uporablja izraz neodplačna pogodba. Odplačna pogodba pa je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka drugi pogodbeni stranki zavezana opraviti določeno izpolnitveno ravnanje in hkrati upravičena od druge pogodbene stranke zahtevati, da opravi nasprotno izpolnitveno ravnanje, ki se ga je ta s pogodbo zavezala opraviti.

9.Hipoteko je mogoče ustanoviti za zavarovanje svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ), zaradi česar ločimo zastavitelje na tiste, ki so hkrati osebni in realni dolžniki in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Zastavitelji kot realni dolžniki so zastavili svojo nepremičnino za tuj dolg. Hipotekarni upnik ne more od sodišča zahtevati, da naj sodišče realnemu dolžniku naloži plačilo zavarovane terjatve.

9.Hipoteko je mogoče ustanoviti za zavarovanje svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ), zaradi česar ločimo zastavitelje na tiste, ki so hkrati osebni in realni dolžniki in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Zastavitelji kot realni dolžniki so zastavili svojo nepremičnino za tuj dolg. Hipotekarni upnik ne more od sodišča zahtevati, da naj sodišče realnemu dolžniku naloži plačilo zavarovane terjatve.

Hipoteko je mogoče ustanoviti za zavarovanje svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ), zaradi česar ločimo zastavitelje na tiste, ki so hkrati osebni in realni dolžniki in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Zastavitelji kot realni dolžniki so zastavili svojo nepremičnino za tuj dolg. Hipotekarni upnik ne more od sodišča zahtevati, da naj sodišče realnemu dolžniku naloži plačilo zavarovane terjatve.

9.Hipoteko je mogoče ustanoviti za zavarovanje svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ), zaradi česar ločimo zastavitelje na tiste, ki so hkrati osebni in realni dolžniki in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Zastavitelji kot realni dolžniki so zastavili svojo nepremičnino za tuj dolg. Hipotekarni upnik ne more od sodišča zahtevati, da naj sodišče realnemu dolžniku naloži plačilo zavarovane terjatve.

Zastavni upnik ima zgolj pravico, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena SPZ).

Zastavni upnik ima zgolj pravico, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena SPZ).

Zastavni upnik ima zgolj pravico, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena SPZ).

Zastavni upnik ima zgolj pravico, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena SPZ).

10.Z Izročilno pogodbo je med A. A. in B. A. nastalo enostransko obligacijsko razmerje, v katerem je A. A. samo zavezanec, B. A. pa samo upravičenec. Gre torej za neodplačno pogodbo. B. A. je kot hipotekarni dolžnik zgolj realni dolžnik. Niti v razmerju do stečajnega dolžnika, niti v razmerju do posojilodajalca, se ni zavezal opraviti nobene izpolnitve. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je sklenitev Izročilne pogodbe povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Poleg tega je ugotovilo tudi, da bodo, ne glede na prednostno poplačilo ločitvenega upnika v stečajnem postopku, (navadni) upniki dosegli višji znesek poplačila, če se nepremičnina vrne v stečajno maso (prva alineja prve točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), ta ugotovitev pa pritožbeno ni izpodbijana. Ko pojasnjuje pritožba, teče stečajni postopek zoper A. A., izvršilni postopek pa zoper B. A., zato je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka (na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) prekinjen, kar pa za odločitev v tej zadevi ni bistveno.

10.Z Izročilno pogodbo je med A. A. in B. A. nastalo enostransko obligacijsko razmerje, v katerem je A. A. samo zavezanec, B. A. pa samo upravičenec. Gre torej za neodplačno pogodbo. B. A. je kot hipotekarni dolžnik zgolj realni dolžnik. Niti v razmerju do stečajnega dolžnika, niti v razmerju do posojilodajalca, se ni zavezal opraviti nobene izpolnitve. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je sklenitev Izročilne pogodbe povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Poleg tega je ugotovilo tudi, da bodo, ne glede na prednostno poplačilo ločitvenega upnika v stečajnem postopku, (navadni) upniki dosegli višji znesek poplačila, če se nepremičnina vrne v stečajno maso (prva alineja prve točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), ta ugotovitev pa pritožbeno ni izpodbijana. Ko pojasnjuje pritožba, teče stečajni postopek zoper A. A., izvršilni postopek pa zoper B. A., zato je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka (na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) prekinjen, kar pa za odločitev v tej zadevi ni bistveno.

10.Z Izročilno pogodbo je med A. A. in B. A. nastalo enostransko obligacijsko razmerje, v katerem je A. A. samo zavezanec, B. A. pa samo upravičenec. Gre torej za neodplačno pogodbo. B. A. je kot hipotekarni dolžnik zgolj realni dolžnik. Niti v razmerju do stečajnega dolžnika, niti v razmerju do posojilodajalca, se ni zavezal opraviti nobene izpolnitve. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je sklenitev Izročilne pogodbe povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Poleg tega je ugotovilo tudi, da bodo, ne glede na prednostno poplačilo ločitvenega upnika v stečajnem postopku, (navadni) upniki dosegli višji znesek poplačila, če se nepremičnina vrne v stečajno maso (prva alineja prve točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), ta ugotovitev pa pritožbeno ni izpodbijana. Ko pojasnjuje pritožba, teče stečajni postopek zoper A. A., izvršilni postopek pa zoper B. A., zato je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka (na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) prekinjen, kar pa za odločitev v tej zadevi ni bistveno.

10.Z Izročilno pogodbo je med A. A. in B. A. nastalo enostransko obligacijsko razmerje, v katerem je A. A. samo zavezanec, B. A. pa samo upravičenec. Gre torej za neodplačno pogodbo. B. A. je kot hipotekarni dolžnik zgolj realni dolžnik. Niti v razmerju do stečajnega dolžnika, niti v razmerju do posojilodajalca, se ni zavezal opraviti nobene izpolnitve. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je sklenitev Izročilne pogodbe povzročila zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Poleg tega je ugotovilo tudi, da bodo, ne glede na prednostno poplačilo ločitvenega upnika v stečajnem postopku, (navadni) upniki dosegli višji znesek poplačila, če se nepremičnina vrne v stečajno maso (prva alineja prve točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), ta ugotovitev pa pritožbeno ni izpodbijana. Ko pojasnjuje pritožba, teče stečajni postopek zoper A. A., izvršilni postopek pa zoper B. A., zato je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka (na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) prekinjen, kar pa za odločitev v tej zadevi ni bistveno.

11.Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. S sklenitvijo neodplačne pogodbe se obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom, ne da bi se hkrati povečalo premoženje stečajnega dolžnika. Posledica neodplačnih pravnih poslov in drugih dejanj je vedno le zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne da bi se hkrati zmanjšale njegove obveznosti, zato vedno poslabša dolžnikov finančni položaj in nujno soprispeva k nastanku dolžnikove trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti. To je vzrok, zaradi katerega upniki v stečajnem postopku ne morejo prejeti celotnega plačila svojih terjatev. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem izpodbojna tudi, če so opravljena, preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti.

11.Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. S sklenitvijo neodplačne pogodbe se obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom, ne da bi se hkrati povečalo premoženje stečajnega dolžnika. Posledica neodplačnih pravnih poslov in drugih dejanj je vedno le zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne da bi se hkrati zmanjšale njegove obveznosti, zato vedno poslabša dolžnikov finančni položaj in nujno soprispeva k nastanku dolžnikove trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti. To je vzrok, zaradi katerega upniki v stečajnem postopku ne morejo prejeti celotnega plačila svojih terjatev. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem izpodbojna tudi, če so opravljena, preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti.

11.Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. S sklenitvijo neodplačne pogodbe se obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom, ne da bi se hkrati povečalo premoženje stečajnega dolžnika. Posledica neodplačnih pravnih poslov in drugih dejanj je vedno le zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne da bi se hkrati zmanjšale njegove obveznosti, zato vedno poslabša dolžnikov finančni položaj in nujno soprispeva k nastanku dolžnikove trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti. To je vzrok, zaradi katerega upniki v stečajnem postopku ne morejo prejeti celotnega plačila svojih terjatev. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem izpodbojna tudi, če so opravljena, preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti.

11.Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. S sklenitvijo neodplačne pogodbe se obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom, ne da bi se hkrati povečalo premoženje stečajnega dolžnika. Posledica neodplačnih pravnih poslov in drugih dejanj je vedno le zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne da bi se hkrati zmanjšale njegove obveznosti, zato vedno poslabša dolžnikov finančni položaj in nujno soprispeva k nastanku dolžnikove trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti. To je vzrok, zaradi katerega upniki v stečajnem postopku ne morejo prejeti celotnega plačila svojih terjatev. Zato so neodplačna razpolaganja z dolžnikovim premoženjem izpodbojna tudi, če so opravljena, preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti.

12.Po prvem odstavku 391. člena ZFPPIPP je obdobje izpodbojnosti za nekatera pravna dejanja podaljšano na zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Poleg pravnih dejanj iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je neodplačanih razpolaganj, je v tem obdobju dovoljeno izpodbijati tudi vse pravne posle in dejanja, ki jih je stečajni dolžnik v tem obdobju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe. Subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni predpostavka za izpodbojnost navedenih pravnih poslov in dejanj.

12.Po prvem odstavku 391. člena ZFPPIPP je obdobje izpodbojnosti za nekatera pravna dejanja podaljšano na zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Poleg pravnih dejanj iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je neodplačanih razpolaganj, je v tem obdobju dovoljeno izpodbijati tudi vse pravne posle in dejanja, ki jih je stečajni dolžnik v tem obdobju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe. Subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni predpostavka za izpodbojnost navedenih pravnih poslov in dejanj.

12.Po prvem odstavku 391. člena ZFPPIPP je obdobje izpodbojnosti za nekatera pravna dejanja podaljšano na zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Poleg pravnih dejanj iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je neodplačanih razpolaganj, je v tem obdobju dovoljeno izpodbijati tudi vse pravne posle in dejanja, ki jih je stečajni dolžnik v tem obdobju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe. Subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni predpostavka za izpodbojnost navedenih pravnih poslov in dejanj.

12.Po prvem odstavku 391. člena ZFPPIPP je obdobje izpodbojnosti za nekatera pravna dejanja podaljšano na zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Poleg pravnih dejanj iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je neodplačanih razpolaganj, je v tem obdobju dovoljeno izpodbijati tudi vse pravne posle in dejanja, ki jih je stečajni dolžnik v tem obdobju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe. Subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni predpostavka za izpodbojnost navedenih pravnih poslov in dejanj.

13.Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izražen z zahtevo, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Elementa subjektivnega pogoja izpodbojnosti sta: (1) da je bil dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen ter (2) da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, to vedela ali bi morala vedeti. Iz navedenega logično sledi, da v primeru, če subjektivni pogoj izpodbojnosti ni predpostavka za izpodbojnost pravnih poslov in pravnih dejanj, ni treba izkazovati nobenega od navedenih elementov. V kolikor bi veljalo drugače, bi bila insolventnost v 271. členu ZFPPIPP določena kot samostojna predpostavka za izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in ne bi bila vključena v subjektivni pogoj izpodbojnosti. V pravni teoriji je sicer mogoče zaslediti različne razlage drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP,

13.Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izražen z zahtevo, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Elementa subjektivnega pogoja izpodbojnosti sta: (1) da je bil dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen ter (2) da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, to vedela ali bi morala vedeti. Iz navedenega logično sledi, da v primeru, če subjektivni pogoj izpodbojnosti ni predpostavka za izpodbojnost pravnih poslov in pravnih dejanj, ni treba izkazovati nobenega od navedenih elementov. V kolikor bi veljalo drugače, bi bila insolventnost v 271. členu ZFPPIPP določena kot samostojna predpostavka za izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in ne bi bila vključena v subjektivni pogoj izpodbojnosti. V pravni teoriji je sicer mogoče zaslediti različne razlage drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se iz teh razlogov pritožbeno sodišče pridružuje stališču, po katerem insolventnost dolžnika ni predpostavka za izpodbojnost neodplačnega pravnega posla. Enako velja tudi za pravne posle in dejanja, ki ga je stečajni dolžnik v osebnem stečaju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe.

13.Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izražen z zahtevo, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Elementa subjektivnega pogoja izpodbojnosti sta: (1) da je bil dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen ter (2) da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, to vedela ali bi morala vedeti. Iz navedenega logično sledi, da v primeru, če subjektivni pogoj izpodbojnosti ni predpostavka za izpodbojnost pravnih poslov in pravnih dejanj, ni treba izkazovati nobenega od navedenih elementov. V kolikor bi veljalo drugače, bi bila insolventnost v 271. členu ZFPPIPP določena kot samostojna predpostavka za izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in ne bi bila vključena v subjektivni pogoj izpodbojnosti. V pravni teoriji je sicer mogoče zaslediti različne razlage drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se iz teh razlogov pritožbeno sodišče pridružuje stališču, po katerem insolventnost dolžnika ni predpostavka za izpodbojnost neodplačnega pravnega posla. Enako velja tudi za pravne posle in dejanja, ki ga je stečajni dolžnik v osebnem stečaju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe.

13.Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izražen z zahtevo, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Elementa subjektivnega pogoja izpodbojnosti sta: (1) da je bil dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen ter (2) da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, to vedela ali bi morala vedeti. Iz navedenega logično sledi, da v primeru, če subjektivni pogoj izpodbojnosti ni predpostavka za izpodbojnost pravnih poslov in pravnih dejanj, ni treba izkazovati nobenega od navedenih elementov. V kolikor bi veljalo drugače, bi bila insolventnost v 271. členu ZFPPIPP določena kot samostojna predpostavka za izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in ne bi bila vključena v subjektivni pogoj izpodbojnosti. V pravni teoriji je sicer mogoče zaslediti različne razlage drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se iz teh razlogov pritožbeno sodišče pridružuje stališču, po katerem insolventnost dolžnika ni predpostavka za izpodbojnost neodplačnega pravnega posla. Enako velja tudi za pravne posle in dejanja, ki ga je stečajni dolžnik v osebnem stečaju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe.

vendar pa se iz teh razlogov pritožbeno sodišče pridružuje stališču, po katerem insolventnost dolžnika ni predpostavka za izpodbojnost neodplačnega pravnega posla. Enako velja tudi za pravne posle in dejanja, ki ga je stečajni dolžnik v osebnem stečaju sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe.

14.Temu stališču ne nasprotuje niti v pritožbi citirana odločba Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 122/2015. Stališče, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZFPPIPP, je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi, v kateri je šlo za dvostransko obligacijsko razmerje (odplačno pogodbo). Pri odplačnih pogodbah je treba, poleg objektivnega pogoja (po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), izkazati tudi subjektivni pogoj insolventnosti (po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), saj postanejo pravna dejanja družbe, ki imajo za posledico neenakopravno obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do nje v enakem položaju, prepovedana po tem, ko postane družba insolventna (primerjaj tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP). Vse navedeno velja tudi za zadevo III Ips 93/2014. Sedaj obravnavana zadeva, pri kateri gre za neodplačno razpolaganje, se zato od navedenih zadev bistveno razlikuje.

14.Temu stališču ne nasprotuje niti v pritožbi citirana odločba Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 122/2015. Stališče, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZFPPIPP, je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi, v kateri je šlo za dvostransko obligacijsko razmerje (odplačno pogodbo). Pri odplačnih pogodbah je treba, poleg objektivnega pogoja (po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), izkazati tudi subjektivni pogoj insolventnosti (po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), saj postanejo pravna dejanja družbe, ki imajo za posledico neenakopravno obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do nje v enakem položaju, prepovedana po tem, ko postane družba insolventna (primerjaj tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP). Vse navedeno velja tudi za zadevo III Ips 93/2014. Sedaj obravnavana zadeva, pri kateri gre za neodplačno razpolaganje, se zato od navedenih zadev bistveno razlikuje.

14.Temu stališču ne nasprotuje niti v pritožbi citirana odločba Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 122/2015. Stališče, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZFPPIPP, je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi, v kateri je šlo za dvostransko obligacijsko razmerje (odplačno pogodbo). Pri odplačnih pogodbah je treba, poleg objektivnega pogoja (po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), izkazati tudi subjektivni pogoj insolventnosti (po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), saj postanejo pravna dejanja družbe, ki imajo za posledico neenakopravno obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do nje v enakem položaju, prepovedana po tem, ko postane družba insolventna (primerjaj tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP). Vse navedeno velja tudi za zadevo III Ips 93/2014. Sedaj obravnavana zadeva, pri kateri gre za neodplačno razpolaganje, se zato od navedenih zadev bistveno razlikuje.

14.Temu stališču ne nasprotuje niti v pritožbi citirana odločba Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 122/2015. Stališče, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZFPPIPP, je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi, v kateri je šlo za dvostransko obligacijsko razmerje (odplačno pogodbo). Pri odplačnih pogodbah je treba, poleg objektivnega pogoja (po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), izkazati tudi subjektivni pogoj insolventnosti (po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), saj postanejo pravna dejanja družbe, ki imajo za posledico neenakopravno obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do nje v enakem položaju, prepovedana po tem, ko postane družba insolventna (primerjaj tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP). Vse navedeno velja tudi za zadevo III Ips 93/2014. Sedaj obravnavana zadeva, pri kateri gre za neodplačno razpolaganje, se zato od navedenih zadev bistveno razlikuje.

15.Po mnenju pritožbenega sodišča tudi primerjava z izpodbijanjem pravnih dejanj po splošnih izpodbojnih pravilih OZ potrjuje pravilnost zavzete razlage. Po določilih OZ lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (prvi odstavek 255. člena OZ). Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (prvi odstavek 256. člena OZ). Upnik mora zato dokazati (samo) obstoj neodplačnega dejanja.

15.Po mnenju pritožbenega sodišča tudi primerjava z izpodbijanjem pravnih dejanj po splošnih izpodbojnih pravilih OZ potrjuje pravilnost zavzete razlage. Po določilih OZ lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (prvi odstavek 255. člena OZ). Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (prvi odstavek 256. člena OZ). Upnik mora zato dokazati (samo) obstoj neodplačnega dejanja.

15.Po mnenju pritožbenega sodišča tudi primerjava z izpodbijanjem pravnih dejanj po splošnih izpodbojnih pravilih OZ potrjuje pravilnost zavzete razlage. Po določilih OZ lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (prvi odstavek 255. člena OZ). Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (prvi odstavek 256. člena OZ). Upnik mora zato dokazati (samo) obstoj neodplačnega dejanja.

15.Po mnenju pritožbenega sodišča tudi primerjava z izpodbijanjem pravnih dejanj po splošnih izpodbojnih pravilih OZ potrjuje pravilnost zavzete razlage. Po določilih OZ lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (prvi odstavek 255. člena OZ). Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (prvi odstavek 256. člena OZ). Upnik mora zato dokazati (samo) obstoj neodplačnega dejanja.

Po začetku stečajnega postopka preneha izpodbojna pravica po splošnih pravilih obligacijskega prava (270. člen ZFPPIPP), upniki pa lahko dolžnikova pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s pravili ZFPPIPP. Razlaga 271. člena ZFPPIPP po kateri bi morali upniki za uspeh z izpodbojno tožbo dokazati še dolžnikovo insolventnost v času oprave izpodbijanega dejanja kot dodatno predpostavko izpodbijanja dolžnikovih neodplačnih pravnih dejanj, bi upnike, katerih dolžniki bi končali v postopku osebnega stečaja, postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z upniki, katerih neplačeviti dolžniki ne bi končali v stečajnem postopku. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bila takšna razlaga v neskladju z Ustavo RS.

16.Po navedenem za odločitev ni bistveno, ali je bil A. A. v času sklenitve izpodbijane izročilne pogodbe insolventen. Takšno stališče je zavzelo tudi sodišče prve stopnje, ki je v obrazložitvi zapisalo, da so neodplačna razpolaganja izpodbojna tudi, če so bila opravljena, preden je dolžnik postal insolventen. Dokaz z zaslišanjem A. A. je sodišče prve stopnje po navedenem pravilno zavrnilo, saj tožena stranka z njim ne dokazuje pravno relevantnega dejstva.

17.Pritožbeni očitki so neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožbo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Stroški tožeče stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in znašajo 466,65 EUR (odgovor na pritožbo 625 točk po tarifni številki 22/1 OT), ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT, nadalje 2 % materialnih stroškov, tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV.

-------------------------------

1 N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolvetnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV založba, Ljubljana 2008, str. 217. 2 Primerjaj B. Podgoršek, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 506. 3 N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 321. 4 T. Keresteš, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 688 in 689. 5 N. Plavšak, Tax-fin-lex, e-paket ins, s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 269. člena ZFPPIPP, točka H8.5. ter komentar 272. člena ZFPPIPP, točka 10.7.4.3. 6 N. Plavšak, Tax-fin-lex, e-paket ins, s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar k 269. in k 271. členu ZFPPIPP, S. Prelič, Plačilna nesposobnost dolžnika kot predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj po ZFPPIPP, Pravna praksa, št. 6/13, str. 8-10, A. Velkavrh, Predpostavke za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, Pravna praksa, št. 14/2015, str. 13-14, ter S. Prelič, Nekateri dodatni pogledi na izpodbojnost neodplačnih dejanj v stečaju, Pravna praksa, št. 18/15, str. 12-14. 7 M. Juhart v M. Juhart in N. Plavšak (Ur.), Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 263.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 34, 34/3, 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/2, 275, 276, 391, 391/1 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 243, 243/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/1, 546 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 128, 128/1, 128/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.