Jedro

Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe je moč ugotoviti, da prvi toženec zanjo nima pravnega interesa. Primarni tožbeni zahtevek je bil namreč zavrnjen, kar je tožencu v korist, saj je svojo trditveno podlago gradil na tezi, da sporna nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pravdnih strank. Ob morebitnem drugačnem stališču pa je imel prvi toženec možnost tekom postopka vložiti ustrezno tožbo in z njo uveljavljati zahtevek, za katerega se sedaj zavzema v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ki se je glasil na ugotovitev, da nepremičnina - nova stanovanjska hiša, stoječa na parc. št. ..., k. o. X s pripadajočim zemljiščem - predstavlja skupno premoženje tožnice in prvega toženca ter da sta vsak do 1/2 solastnika navedene nepremičnine. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je druga toženka J. M. dolžna izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri prej navedeni nepremičnini vknjižila lastninska pravica v korist pravdnih strank, vsakega do 1/2 (I. točka izreka). V II. točki izreka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnina - nova stanovanjska hiša - predstavlja solastno premoženje tožnice v deležu 33/100 od celote. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da je druga toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino z dovoljenjem, da se v korist tožnice in prvega toženca, vsakega do 1/2, vknjiži lastninska pravica pri prej navedeni nepremičnini (III. točka izreka). Tožnici je naložilo, da prvemu tožencu povrne njegove pravdne stroške v višini 1.991,45 EUR (IV. točka izreka), drugi toženki pa 1.475,87 EUR, v primeru zamude obema s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prvi toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da je z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev obsega skupnega premoženja ter deležev na njem prvo sodišče dejansko razsodilo, da predmetna nepremičnina ne sodi v skupno premoženje tožnice in prvega toženca. Tak zaključek pa je v nasprotju z dejstvi, ki jih je sodišče ugotovilo v izpodbijani sodbi. Primarnemu tožbenemu zahtevku bi moralo ugoditi in hkrati določiti tudi deleže na skupnem premoženju. Z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka je prvi toženec onemogočen v morebitnih drugih sodnih postopkih, ki bi jih sprožil zoper tožnico oziroma drugo toženko, zato ima za pritožbo pravni interes. Če bi namreč vložil tožbo zoper zemljiškoknjižno lastnico - drugo toženko - se ne bi mogel sklicevati na dejstvo, da je do deleža na tej nepremičnini upravičen, ker je skupaj s tožnico ustvaril novo stvar kot skupno premoženje. Povsem zmoten je tudi zaključek sodišča, da prvi toženec v predmetnem sporu ni pasivno legitimiran, saj se primarni zahtevek nanaša prav nanj.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožnici in drugi toženki. Odgovor na pritožbo je podala tožnica. V odgovoru pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je slednja nedovoljena in zato nedopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

6. Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe je moč ugotoviti, da prvi toženec zanjo nima pravnega interesa. Primarni tožbeni zahtevek je bil namreč zavrnjen, kar je tožencu v korist, saj je svojo trditveno podlago gradil na tezi, da sporna nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pravdnih strank. Ob morebitnem drugačnem stališču pa je imel prvi toženec možnost tekom postopka vložiti ustrezno tožbo in z njo uveljavljati zahtevek, za katerega se sedaj zavzema v pritožbi.

7. Pravno nevzdržna je tudi njegova razlaga pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker naj bi bil sedaj onemogočen pri uveljavljanju zahtevkov do zemljiškoknjižne lastnice - druge toženke. Zoper njo ima namreč možnost vložiti ustrezno tožbo na enaki podlagi, kot jo je vložila tožnica, in z njo tudi uspela.

8. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 165., 154. in 155. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi tudi tožnica, saj glede na vsebino odgovora na pritožbo ne gre za potrebne stroške postopka.