Jedro

Neutemeljene so pritožbene trditve, da iz Pogojev AKL-OBR-P sploh ni razvidno, katere pogodbe sestavni del so, Polica št. 5/95 se sklicuje na konkretno označene pogoje, ki jih je zavarovalnica pripravila vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih je ob sklenitvi konkretne zavarovalne pogodbe poslala drugi pogodbeni stranki za pogoj za sklenitev pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 4. točka izreka) potrdi.

Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvotoženo stranko v celoti (1. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko zaradi solidarnega plačila zavarovalnine v višini 1.557.745,99 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.1996 do plačila (2. točka izreka). Tožečo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov drugotoženi stranki v višini 181.042,00 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe.

Tožeča stranka se je zoper zavrnilni del sodbe (2. in 3. točko izreka) pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku zoper drugotoženo stranko ugodi, podrejeno pa, da sodbo v drugi točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

Drugotožena stranka, ki ji je bila pritožba vročena 9.1.2002, nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izključitev zavarovalnega kritja iz točke b 7. člena Pogojev za zavarovanje posameznega kredita odobrenega malemu gospodarstvu AKL-OBR-P (B2), ki določa, da zavarovalnica v nobenem primeru ne krije škode pri kreditu, ki ga zavarovanec dokumentira z nepopolno dokumentacijo, z dokumentacijo, ki nima izpolnjenih rubrik itd. Ugotovilo je, da tožeča stranka za obrtnika, ki mu je odobrila kredit, zavarovalnici ni predložila ustrezne dokumentacije o njegovi kreditni sposobnosti kot je določena v Osnovah za določanje kreditne sposobnosti (B3).

Nadalje pa je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da vsebinsko tudi iz ostalih listin, ki jih je predložila tožeča stranka, taki podatki, ki jih je bilo potrebno v skladu z 2. členom Pogojev AKL-OBR-P pridobiti pred odobritvijo kredita in ki se nanašajo na kreditno sposobnost in boniteto kreditojemalca, niso razvidni. Zato je kot neutemeljene zavrnilo trditve tožeče stranke, da je kreditno sposobnost kreditojemalca dokazala na drug način in da zato ne obstoji razlog izključitve zavarovalnega kritja. Slednjih ugotovitev sodišča prve stopnje tožeča stranka s pritožbo ne izpodbija. Uveljavlja pa pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na Osnove za določanje kreditne sposobnosti (B3), s katerimi se je tožeča stranka seznanile šele med postopkom na prvi stopnji. Očitana kršitev ni podana. Na osnove za določanje kreditne sposobnosti se sklicujejo Pogoji AKL-OBR-P (2. člen), Pogoji AKL-OBR-P pa so sestavni del Police št. 5/95-OBR za zavarovanje posameznega kredita malemu gospodarstvu, ki sta jo

9.1.1995 sklenili tožeča in drugotožena stranka (A8). Navedeno izhaja iz točke VI Police, ki določa: "Zavarovanje po tej polici je sklenjeno po priloženih pogojih AKL-OBR-P, ki so priloženi polici in so njen sestavni del. Neutemeljene so pritožbene trditve, da iz Pogojev AKL-OBR-P sploh ni razvidno, katere pogodbe sestavni del so.

Polica št. 5/95 se sklicuje na konkretno označene splošne pogoje, ki jih je zavarovalnica pripravila vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih je ob sklenitvi konkretne zavarovalne pogodbe postavila drugi pogodbeni stranki za pogoj za sklenitev pogodbe. V skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZOR splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi znani ali bi ji morali biti znani. Ker se Polica sklicuje na Pogoje, ti pa na osnove za določanje kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca, so splošni pogoji morali biti tožeči stranki znani. Zato njen očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo razlagati nejasna določila v prid stranki, ki ni sodelovala pri sestavi splošnih pogojev, ni utemeljen, niti ne gre za tako situacijo, kjer bi šlo za nejasna določila.

Pritožnica tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da bi morala zavarovalnica odkloniti sklenitev zavarovanja, če je menila, da predložene listine ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ne ustrezajo osnovam za določanje kreditne sposobnosti. Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe še ni bila sklenjena kreditna pogodba s kreditojemalcem, kar povdarja tudi pritožnica.

Osnove za določitev kreditne sposobnosti pa se nanašajo na sklenitev kreditne pogodbe, ki jo je tožeča stranka sklenila s kreditojemalcem pozneje. Zato je sam s sabo v nasprotju zaključek pritožnice, da zavarovalnica pogodbe sploh ne bi smela skleniti, če je štela, da listine ne ustrezajo. Določilo o izključitvi zavarovalnega kritja pa je jasno in ga je sodišče prve stopnje kot pogodbeno materialno pravo zato pravilno uporabilo, ko je ugotovilo, da tožeča stranka ob prijavi ni izkazala, da je izračunala kreditno sposobnost kreditojemalca na podlagi dokumentov predvidenih v 2. členu Pogojev AKL-OBR-P, nti na drug ustrezen način.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.