Jedro

Čeprav je tožnik ponovno vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev obtožnega predloga, pa se ta zahtevek opira na drugo pravno podlago (prvotno na podlagi prvega odstavka 257. člena KZ-1, sedaj na podlagi 258. člena KZ-1) in različno dejansko stanje (po podatkih predloženega upravnega spisa: prej zaradi napak pri javnem razpisu, sedaj zaradi opustitve nadzora na taksi službami). Iz navedenega razloga v obravnavni zadevi ni mogoče govoriti, da gre za isto upravno stvar, ne glede na to, da je v obeh zadevah zahtevek stranke enak. To pa pomeni, da nova prošnja za dodelitev BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno z odločbo, in bi morala tožena stranka o predmetni prošnji odločiti po vsebini in ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP na podlagi 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3363/2016 z dne 18. 1. 2017 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v postopku vložitve obtožnega predloga zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika v nadaljevanju (KZ-1) zoper javne uslužbence Mestne občine Ljubljana.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je vpogledala v spis Bpp 145/2016 in ugotovila, da je tožnik v tej zadevi po prejemu sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt/296/2016/IK/jf z dne 12. 1. 2016 o zavrženju kazenske ovadbe zoper javne uslužbence Mestne občine Ljubljana (…), zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku priprave predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma za vložitev obtožnega predloga. Prošnja tožnika je bila z odločbo Bpp 145/2016 z dne 11. 3. 2016 zavrnjena. Odločba je postala 19. 1. 2016 pravnomočna. Dne 21. 12. 2016 je tožnik ponovno vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v postopku vložitve obtožnega predloga zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 zoper javne uslužbence Mestne občine Ljubljana. Tožena stranka je tožnika pozvala, da natančno opredeli oz. navede, zoper koga želi vložiti obtožni predlog in predloži tudi dokaze, ki dokazujejo storitev kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in predloži dokaze o škodi, ki jo je utrpel. V odgovoru je tožnik navedel, da želi začeti kazenski pregon zoper …, kot dokaz pa je navedel načelno mnenje KPK 205/2010, sodbo Upravnega sodišča RS in plačilne naloge izmišljenih prekrškov s strani mestnega redarstva. Tožena stranka je zaključila, da je bilo o zahtevku tožnika že odločeno, dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zahtevek pa se ni spremenilo, zato je tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrgla.

3. Tožnik se ne strinja z izpodbijano odločbo in navaja, da je tožena stranka napačno ocenila, da je bilo o isti zadevi že odločeno. V prošnji za BPP je zaprosil za BPP za pregon za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, ovadene so nekatere iste osebe, večinoma pa druge osebe, zato ni mogoče govoriti o isti zadevi. Tožnik je vložil novo kazensko ovadbo, ki je bila zavržena s sklepom Kt/15188/2016 z dne 1. 12. 2016. Obtožni predlog je tožnik pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil sam, hkrati pa je zaprosil za dodelitev BPP. Poziv na odpravo pomanjkljivosti je brezpredmeten, ker je v obtožnem predlogu točno navedeno, zoper katere osumljence vlaga obtožni predlog in za katero kaznivo dejanje. Tožnik meni, da je tožena stranka neutemeljeno zavrgla njegovo prošnjo za dodelitev BPP in mu onemogočila, da bi enakopravno nastopal v postopku. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi stranki pa naj tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V konkretnem primeru je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP in se pri tem oprla na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Po tej določbi tožena stranka zavrže zahtevo ob njenem predhodnem preizkusu, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Svojo odločitev je tožena stranka utemeljila (le) z navedbo, da je po preučitvi prošnje in listin v spisu ter evidence prejetih zahtev za BPP ugotovila, da je bilo o zahtevku tožnika že pravnomočno odločeno z odločbo Bpp 145/2016 z dne 11. 3. 2016, dejansko stanje oziroma pravna podlaga na katero se opira zahtevek pa se ni spremenila.

7. Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnik 17. 8. 2016 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper … zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1. Tožnikova kazenska ovadba je bila s sklepom Kt/15188/2016 z dne 1. 12. 2016 zavržena, ker naznanjena dejanja niso kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti. Po prejemu sklepa je tožnik sam vložil obtožni predlog in prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je v rubriki „pravna zadeva“ navedel, da želi BPP za „vložitev obtožnega predloga zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 zoper javne uslužbence MOL-a“.

8. Čeprav je tožnik ponovno vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev obtožnega predloga, pa se ta zahtevek opira na drugo pravno podlago (prvotno na podlagi prvega odstavka 257. člena KZ-1, sedaj na podlagi 258. člena KZ-1) in različno dejansko stanje (po podatkih predloženega upravnega spisa: prej zaradi napak pri javnem razpisu, sedaj zaradi opustitve nadzora na taksi službami). Iz navedenega razloga zato v obravnavni zadevi ni mogoče govoriti, da gre za isto upravno stvar, ne glede na to, da je v obeh zadevah zahtevek stranke enak. To pa pomeni, da nova prošnja za dodelitev BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno z odločbo Bpp 145/2016, in bi morala tožena stranka o predmetni prošnji za dodelitev BPP odločiti po vsebini in ugotavljati ali tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ker je vlogo zavrgla, je kršila 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, kar je vplivalo na odločitev v zadevi (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

9. Sodišče tako ugotavlja, da so bila pri odločanju bistveno kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek.

10. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.