Posredovanje osebnih podatkov v zvezi s sindikalno članarino

Datum

16.06.2025

Številka

07121-1/2025/754

Kategorije

Delovna razmerja, Posebne vrste OP, Posredovanje osebnih podatkov, Sindikati

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje, ali je delodajalec sindikatu dolžan posredovati seznam članov, katerim je bila odtegnjena sindikalna članarina, ali ne.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Sindikat bi (brez privolitve posameznikov) lahko pridobil podatke o zaposlenih, katerim je bila odtegnjena sindikalna članarina, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih je sindikat upravičen, je  treba presojati glede na okoliščine posameznega primera in ni vnaprej opredeljen z zakonom, saj to niti ni mogoče.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov.

Delavec lahko plačuje sindikalno članarino na dva načina, in sicer tako, da jo plačuje sindikatu neposredno sam, ali pa tako, da tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine na zahtevo sindikata, katerega član je delavec, skladno s tretjim odstavkom 207. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; ZDR-1) zagotavlja delodajalec v skladu z aktom sindikata. Delodajalec je upravljavec osebnih podatkov v zvezi s tehnično izvedbo obračuna in plačevanjem sindikalne članarine, ki jo izvede po pooblastilu delavca v skladu z akti sindikata in na zahtevo sindikata. Podlago za obdelavo osebnih podatkov delavca delodajalcu predstavlja določba tretjega odstavka 207. člena ZDR-1 v povezavi s točko (b) drugega odstavka 9. Splošne uredbe in pooblastilom delavca. Obdelavo torej izvede delodajalec, a zgolj na podlagi pooblastila delavca. Sindikat pa nedvomno nastopa kot upravljavec osebnih podatkov delavcev – svojih članov.

Obdelava osebnih podatkov (vključno z njihovim posredovanjem) je zakonita le, v kolikor je izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 6. člena ali drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe. 203. člen ZDR-1 predpisuje, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter da je delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Ta določba sama po sebi ni dovolj določna v smislu določil Splošne uredbe, da bi v vsakem primeru predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja, kar pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov (točka (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Navedeno pomeni, da bi sindikat (brez privolitve posameznikov) lahko pridobil podatke o zaposlenih, katerim je bila odtegnjena sindikalna članarina, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih je sindikat upravičen, je torej treba presojati glede na okoliščine posameznega primera in ni na splošno vnaprej opredeljen z zakonom, saj to niti ni mogoče.

IP je že večkrat poudaril, da v okviru izdaje neobvezujočega mnenja ne more opraviti dokončne presoje glede nujnosti posredovanja podatkov sindikatu namesto delodajalca, temveč je to dolžan storiti delodajalec sam. IP lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno delodajalec kot upravljavec osebnih podatkov. IP namreč ne more in ne sme ocenjevati, katere konkretne osebne podatke sindikat potrebuje za opravljanje sindikalne dejavnosti.

Če delodajalec presodi, da sindikat ni uspel izkazati, da so zahtevani podatki nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti, bi za posredovanje podatkov lahko prišla v poštev privolitev posameznika, vendar le, če je podana pod pogoji, ki jih predpisuje Splošna uredba. Privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pomeni skladno z 11. točko 4. člena Splošne uredbe vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Veljavna privolitev mora tako zadostiti štirim zahtevam, in sicer mora biti: prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Več o pogojih za veljavno privolitev je na voljo v smernicah Evropskega odbora za varstvo podatkov št. 05/2020 o privolitvi z dne 4. 5. 2020, ki so dostopne na https://www.edpb.europa.eu/sites/default/files/files/file1/edpb_guidelines_202005_consent_sl_0.pdf.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka