Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V kolikor se dolžnik sklicuje na to, da je za svoje trditve o tem, da je bil med strankama sklenjen dogovor o obročnem odplačevanju dolga, predložil listinske dokaze, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da je glede tega predložil dolžnik le listine v italijanskem jeziku, ki jih že zato sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Že iz navedb v pritožbi dolžnika, upoštevajoč tudi vsebino predloženih listin, je jasno, da so tudi tisti roki za plačilo obrokov kot izhajajo iz dopisa z dne 26.04.2005 in faksa z dne 03.05.2005 do izdaje odločbe sodišča prve stopnje že potekli.
Pritožba dolžnika se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr.št. Ig 566/2005 z dne 24.10.2005 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v točki 2 izreka za znesek v višini 1.064,99 EUR, plačan dne 23.06.2005 in za znesek 1.533,62 EUR, plačan dne 02.06.2005, nato pa še odločilo, da bo o tem delu zahtevka odločalo Okrožno sodišče v K. v pravdnem postopku, v preostalem pa sicer ugovor dolžnika zavrnilo.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svoji pooblaščenki D.M., odvetnici v K., zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi v celoti razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, to je v točki 2 izreka, to je za celoten znesek 5.765.032,46 SIT z obrestmi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da so nepravilne ugotovitve sodišča, češ da so navedbe upnika (najbrž pravilno: dolžnika) v zvezi z neurejenim stanjem dolga pavšalne, saj je dolžnik k svojim navedbam dostavil dopis, ki ga je naslovil na upnika ter tudi faks upnika, iz katerega izhaja, da je upnik na obročno odplačevanje dolga pristal, tudi navedel višino posameznih obrokov, ki bi jih moral dolžnik odplačevati in datume, do kdaj. Ker tako upnik in dolžnik do vložitve izvršilnega predloga svojega knjigovodskega stanja še nista uskladila, je dejansko upnik vložil izvršilni predlog mimo tega dogovora z dolžnikom.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tudi v tistem delu, v katerem je izdalo sodišče prve stopnje sklep, neugoden za dolžnika, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ugovor dolžnika, da stanje terjatev in obveznosti med strankama ni usklajeno, sam po sebi ne bi mogel biti utemeljen. V kolikor pa se dolžnik sklicuje na to, da je za svoje trditve o tem, da je bil med strankama sklenjen dogovor o obročnem odplačevanju dolga predložil listinske dokaze, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da je glede tega predložil dolžnik le listine v italijanskem jeziku, ki jih že zato sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Že iz navedb v pritožbi dolžnika, upoštevajoč tudi vsebino predloženih listin pa je jasno, da so tudi tisti roki za plačilo obrokov kot izhajajo iz dopisa z dne 26.04.2005 in faksa z dne 03.05.2005 do izdaje odločbe sodišča prve stopnje že potekli. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu, to je v točki 2 in 3 izreka sklepa potrdilo sklep sodišča prve stopnje.