Jedro

Tožnik vloge ni dopolnil v postavljenem roku. Ker pa rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, sodišče meni, da je tožena stranka napačno uporabila določilo drugega odstavka 67. člena ZUP in je iz tega razloga sklep odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. Glede na to, da je bil izpodbijani sklep odpravljen šele 5. 5. 2016, je bila tožena stranka očitno že pred odpravo sklepa seznanjena s tem, da je tožnik vlogo dopolnil. Iz navedenega razloga bi morala to dopolnitev vloge upoštevati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 177/2016-3 z dne 3. 5. 2016 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. II K 22609/2014. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka dne 25. 3. 2016 pozvala tožnika, naj prošnjo dopolni v roku 10 dni tako, da toženi stranki predloži izvod sodbe, zoper katero želi vložiti pravno sredstvo, in konkretne razloge, zakaj želi vložili pritožbo oziroma katerih dokazov sodišče ni izvedlo. Tožena stranka je ugotovila, da se tožnik na njen poziv ni odzval in ni dopolnil prošnje za brezplačno pravno pomoč z zahtevanimi listinami. Iz navedenega razloga je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrgla kot nepopolno v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnik v tožbi navaja, da poziva za dopolnitev vloge ni prejel takrat, kot se navaja v izpodbijanem aktu, pri čemer so razlogi odločitve s tem v zvezi nejasni, saj piše, da ga je prejel dne 14. 4. 2016 2. 3. 2016. Tožnik ni prejel poziva niti na en niti na drug datum, ampak je bil z njim seznanjen šele 29. 4. 2016. Tudi v njegovem poštnem predalčniku ni bilo nobenega obvestila. Obvestilo je prejel 29. 4. 2016 in je nanj tudi takoj odreagiral ter navedel vse zahtevane podatke. Prošnjo je dopolnil, še preden je tožena stranka izdala izpodbijani akt. Tožnik ne more biti v ničemer prekludiran in se njegova vloga ne bi smela zavreči, saj jo je dopolnil, še preden je tožena stranka izdala izpodbijani akt. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. ZUP v 67. členu določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (prvi odstavek 67. člena ZUP). Nadalje iz drugega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Po mnenju sodišča rok za dopolnitev vloge iz 67. člena ZUP ni prekluzni rok. To pa pomeni, da tudi če stranka ta rok zamudi, to ne bi smelo imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred odpravo akta, s katerim se odloči o vlogi.

7. V obravnavani zadevi je tožnik dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč posredoval toženi stranki. Kot je razvidno iz upravnega spisa, jo je tožena stranka prejela dne 3. 5. 2016. Tudi izpodbijani sklep je bil izdan 3. 5. 2016, vendar pa je iz sklepa razvidno, da pa je bil odpravljen šele 5. 5. 2016, kar pomeni, da je bil odpravljen dva dni kasneje, kot pa je datum izdaje sklepa, ki je hkrati tudi datum prejema dopolnjene vloge.

8. Res je sicer, da tožnik vloge ni dopolnil v postavljenem 10-dnevnem roku. Iz sporočila o prispelem pismu je namreč razvidno, da mu je bila poizkušana vročitev zahteve za dopolnitev vloge dne 29. 3. 2016 in ker vročitev tedaj ni bila mogoča, je prejel obvestilo, da lahko pošiljko prevzame v roku 15 dni, pri čemer začne teči ta rok od dne 30. 3. 2016. Iz četrtega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da je fikcija vročitve nastopila 13. 4. 2016, iz upravnega spisa pa je razvidno, da je tožnik zahtevo za dopolnitev vloge prejel v hišnem predalčniku dne 14. 4. 2016. Torej je očitno, da vloge ni dopolnil v postavljenem roku, saj jo je tožena stranka prejela šele 3. 5. 2016. Ker pa rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, sodišče meni, da je tožena stranka napačno uporabila določilo drugega odstavka 67. člena ZUP in je iz tega razloga sklep odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. Glede na to, da je bil izpodbijani sklep odpravljen šele 5. 5. 2016, je bila tožena stranka očitno že pred odpravo sklepa seznanjena s tem, da je tožnik vlogo dopolnil. Iz navedenega razloga bi morala to dopolnitev vloge upoštevati. Razen tega je sklep v delu, ki se nanaša na datum, kdaj je bil poziv za dopolnitev vloge vložen v hišni predalčnik, tudi nerazumljiv, saj se navajata dva datuma: „14. 4. 2016 2. 3. 2016“.

9. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti, ali je tožnik s svojo dopolnitvijo sledil navodilom v pozivu za dopolnitev vloge in glede na ugotovitve v zvezi s tem ponovno odločiti o zadevi. Sodišče je odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka.

10. K točki II izreka:

11. Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora tožena stranka v skladu z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na podlagi drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik.