Jedro

Višje sodišče zaradi varovanja koristi otrok stikov pod nadzorom ni časovno omejilo. Po 119. členu ZZZDR je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Strokovnjak centra za socialno delo bo tako moral zaradi varovanja koristi mld. otrok po določenem obdobju izvajanja stikov podati strokovno oceno vplivov stikov na telesni in duševni razvoj otrok. Šele na podlagi njegovega strokovnega mnenja bo lahko center za socialno delo po 421. členu ZPP sodišču predlagal spremembo izdane odločbe o stikih – bodisi odvzem pravice do stikov bodisi izvrševanje stikov brez nadzora. ZPP v četrtem odstavku 421. člena določa, da sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se v celoti, pritožbi predlagatelja pa delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Stiki med mladoletnimi P. V., G. V. in L. V., vsi roj. xy, z očetom A. V. se uredijo tako, da potekajo vsako drugo sredo od 14.00 do 15.30 ure, v prisotnosti strokovnega delavca Centra za socialno delo K., s pričetkom 12. 11. 2008. Mati otrok M. V. je dolžna zagotoviti prihod in odhod mladoletnih otrok na in s Centra za socialno delo K.“ V preostalem se pritožba predlagatelja zavrne in se v II. in III. točki potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Predlagatelj je dne 5. 7. 2006 sodišču prve stopnje predlagal, naj stike med njim in mladoletnimi otroci P., G. in L. V. uredi tako, da ti potekajo vsak torek v tednu od 13.30 ure do 21.00 ure, z vsemi otroci, vsako soboto v tednu od 7.00 do 22.00 ure z vsemi otroci, vsak četrtek v tednu od 13.30 ure do 21.00 ure z enim od otrok po vrstnem redu in vsake naslednje počitnice med šolskim letom z vsemi otroci ter vsake letne počitnice od 1. 7. do 15. 7. in v mesecu avgustu od druge do tretje nedelje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stike med mladoletnimi otroci in predlagateljem uredilo tako, da ti potekajo vsak četrtek najmanj od 15.00 do 16.00 ure v prostorih Osnovne šole S. ob navzočnosti šolske psihologinje ali druge osebe iz šole, in sicer do zaključka šolskega leta, od tedaj dalje pa enkrat med tednom v popoldanskem času, odvisno od šolskih oziroma obšolskih obveznostih otrok ter zadržanosti očeta A. V., najmanj enkrat mesečno en cel dan ob koncu tedna, po preteku šestih mesecev pa najmanj enkrat popoldne med tednom v popoldanskem času, odvisno od šolskih oziroma obšolskih obveznosti otrok ter zadržanosti očeta A. V. in dvakrat mesečno za konec tedna, torej od petka popoldan pa do nedelje zvečer. Sodišče je odločilo, da otroci šolske počitnice preživijo 14 dni strnjeno z vsakim od staršev, počitnice med šolskim letom, torej jesenske, božično-novoletne, zimske in prvomajske pa preživijo z vsakim od staršev polovico oziroma izmenjaje ene počitnice pri enem in druge počitnice pri drugem od staršev. Praznike in dela proste dni pa preživijo otroci izmenično pri enem oziroma pri drugem od staršev. Pri vsakem od zgoraj navedenih stikov, razen pri začetnih, ki se bodo odvijali v OŠ S., pride oče otroke iskat na njihov dom in jih tja tudi vrne. Kar je predlagatelj zahteval več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tudi zavrnilo predlog predlagatelja z dne 14. 7. 2006 za dopolnitev začasne odredbe. Razveljavilo je tudi sklep o začasni odredbi z dne 6. 7. 2006 in spremembo te odredbe z dne 18. 7. 2006. Zoper takšno odločitev se pritožujeta obe stranki iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlagatelj opozarja, da izpodbijani sklep, ki je bil izdan skoraj dve leti po vložitvi njegovega predloga, ne pripomore k razrešitvi spora, saj je izrek sklepa nedoločen, neizvršljiv in izdan predvsem v izogib očitku, da sodišču v dveh letih ni uspelo izdati odločbe, čeprav gre za postopek, ki bi moral potekati pospešeno. Opozarja, da med strankama ni mogoča komunikacija in da glede na to, da je naslovno sodišče z izpodbijanim sklepom razveljavilo začasno odredbo, dejansko nima prav nikakršne sodne odločbe, na podlagi katere bi lahko izvajal stike z otroki. Poudarja, da je tako sedanja situacija slabša, kot je bila pred izdajo izpodbijane odločbe. Opozarja, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi bilo treba zaradi preprečevanja odtujenosti otrok čim prej vzpostaviti ponovne stike z očetom, da pa glede na to, da ni znan datum pravnomočnosti izpodbijane odločbe, tudi ni jasno, ali se bodo stiki sploh lahko začeli odvijati še v času, ko bo teklo šolsko leto otrok. Prav tako so nedoločeni in neizvršljivi stiki, ki naj bi potekali enkrat tedensko brez določenega dneva in časa in še to v odvisnosti od šolskih in obšolskih obveznosti otrok. Predlagatelj poudarja, da je taka odločitev nesprejemljiva, saj se bo nasprotna udeleženka sklicevala na obveznosti otrok in tako opravičila neizvajanje stikov. Predlagatelj opozarja, da je tudi izvedenka poudarila, da so stiki v korist otrok, ne sprejema pa ugotovitve izvedenke, da nasprotna udeleženka ne preprečuje stikov z otroki in da pri materi ni zaznati znakov manipuliranja z otroci. Poudarja, da se je to pokazalo tudi pri dogovarjanju z izvedenko mag. H. M., ki naj bi sodelovala pri izvajanju stikov. Predlagatelj tudi ne sprejema ugotovitve izvedenke, da je za otroke dobro poskrbljeno in da živijo z nasprotno udeleženko in njenimi starši v zdravi sredini, pri čemer jim očetovsko vlogo uspešno nadomešča dedek. Poudarja, da to ne drži, posebej v občutljivi dobi adolescence, v kateri otroci potrebujejo stik z očetom. Opozarja, da mu nasprotna udeleženka tudi ne posreduje nobenih informacij v zvezi z otroki, tako glede njihovega zdravja, kot tudi glede njihovega šolskega uspeha. Poudarja, da ni pravilna navedba sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe na strani 9, da sta bili stranki postopka soglasni, da otroci na stike nočejo, ker da se očeta bojijo, ker jih bo spet zaničeval in tepel. Navaja, da s tem nikoli ni soglašal, ker tudi nikoli ni tepel ali zaničeval otrok. Poudarja, da je pripravljen sprejeti odločitev prvostopenjskega sodišča in narediti vse, da bi do kvalitetnih stikov z otroki prišlo, vendar meni, da mora biti odločitev vsaj določena in določljiva ter s tem izvršljiva, sicer je zgolj sama sebi v namen. Predvsem pa meni, da bi moralo sodišče z začasno odredbo oziroma z njeno spremembo določiti stike vsaj v okviru izdanega sklepa, zato da bi se ti lahko takoj vzpostavili. Predlagatelj tako predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tudi nasprotna udeleženka se zoper izpodbijani sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj višje sodišče sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek pred drugega razpravljajočega sodnika. Opozarja, da je prvostopenjsko sodišče povzelo posamezne dele dokaznih virov, vendar nedosledno in ne v celoti. Meni, da je obrazložitev odločitve sodišča zelo skopa, da ni podkrepljena z razlogi in nasprotuje vsebini v postopku izvedenih dokazov. Nasprotna udeleženka poudarja, da je sodišče navedlo, da so stiki ob izdaji sklepa prekinjeni že več kot leto in pol, kar ne drži, saj je bila že ob samem začetku postopka izdana začasna odredba, na podlagi katere so se stiki izvajali, vendar nasprotna udeleženka opozarja, da taki stiki niso bili v korist otrok in da je bila izdana začasna odredba za otroke škodljiva, o čemer je podala mnenje tudi izvedenka. Nasprotna udeleženka tudi meni, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvedenka ocenila, da bi bili stiki z očetom v korist mladoletnih otrok. Opozarja, da je izvedenka poudarila, da bi bilo za nadaljnji osebnostni razvoj otrok koristno, če bi imeli otroci stike z osebo očetovskega lika, da pa je tudi poudarila, da je bolj kot prisotnost samega očeta, pomembno ravnanje očeta z njimi in njegov naklonjeni čustveni odziv nanje. Opozarja, da je izvedenka navedla, da otroci izražajo bojazen in odpor do očetovega ravnanja z njimi, da stike z očetom odklanjajo in da povedo, da so jim mučni in to zaradi predhodnih neugodnih izkušenj z njim. Povzema izvedensko mnenje in opozarja, da glede na mnenje izvedenke stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, niso v korist otrok in predstavljajo kršitev njihovih zakonitih pravic. Opozarja, da je osnovna šola, ki jo otroci obiskujejo, za uvajanje stikov popolnoma neprimeren prostor. Prav tako opozarja na mnenje izvedenke, da bi morala biti pri uvedbi stikov prisotna oseba, ki ji otroci zaupajo, vsebina izpodbijanega sklepa pa otrokom tega zagotovila ne daje. Poudarja, da sodišče ni ugotavljalo dejstva, ali šolski psihologinji otroci zaupajo, popolnoma neutemeljena pa je tudi odločitev, da je lahko ob stikih prisotna druga oseba iz šole, saj bi bila glede na izrek sodbe to katerakoli oseba. Meni, da je v nasprotju s koristjo otroka tudi odločitev, naj se stiki že ob zaključku šolskega leta nadaljujejo v celodnevne stike brez prisotnosti tretje osebe. Meni, da je to neprimerno, zlasti glede na to, da so otroci v stikih z očetom doživljali nasilje, kot ga opredeljuje 3. člen Zakona o preprečevanju nasilja, in sicer kot vsako uporabo fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe. Psihično nasilje pa zakon opredeljuje kot ravnanje, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Nasprotna udeleženka poudarja, da so tudi glede na mnenje izvedenke otroci občutili ob stikih z očetom psihično nasilje in da je zato izvajanje stikov brez nadzora izrazito v nasprotju s koristjo otrok. Opozarja tudi, da je izvedenka navedla, da z njene strani ni ugotovila nobenih znakov manipuliranja ali zavestnega uravnavanja doživljanja otrok, niti s strani kogarkoli drugega iz sredine, v kateri otroci živijo. Poudarja, da sodišče prve stopnje svojo odločitev, ki je v nasprotju s koristjo otrok, utemeljuje s tem, da ni moglo najti tretje osebe, ki bi želela sodelovati pri izvajanju stikov. Prvostopenjsko sodišče tudi daje napotke obema udeležencema postopka, kako naj ravnata pri urejanju odrejenih stikov, pri čemer so ti napotki popolnoma splošni, laični in niso utemeljeni z nobenim dokazom ali mnenjem izvedenke, ki je priporočila popolnoma drugačen način uvajanja stikov z evalvacijo. Nasprotna udeleženka pa tudi poudarja, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev nepravilno utemeljilo tudi z dopolnitvijo psihiatričnega izvedenskega mnenja za družino V.. Izvedenka je namreč v dopolnitvi navedla zgolj to, naj se - v kolikor bi se prvotno predlagani stiki iz objektivnih razlogov izkazali za neizvedljive - stiki začnejo vzpostavljati en dan v tednu popoldne. Opozarja, da izvedenka nikoli ni predlagala uvajanja stikov v šolskem okolju, prav tako tudi ni kakorkoli drugače spreminjala svojega mnenja, po katerem naj bi se stiki uvajali postopoma, nato pa bi bilo po šestih mesecih začetka uvajanja stikov treba opraviti evalvacijo. Opozarja, da je ponovno zahtevala zaslišanje izvedenke, da pa sodišče prve stopnje temu njenemu predlogu ni ugodilo. Navaja, da je predlagala tudi, naj izvedenka ponovno opravi razgovor z vsemi člani družine in ponovno opravi izvedensko delo glede na to, da je od prvotnega mnenja in dopolnitve poteklo že precej časa. Pritožbo pooblaščenca je nasprotna udeleženka dopolnila tudi v svojo laično pritožbo, ki se v glavnih poudarkih ne razlikuje od pritožbe pooblaščenca, zato je višje sodišče tudi v celoti ne povzema.

Predlagatelj je tako po pooblaščencu kot tudi laično odgovoril na pritožbo nasprotne udeleženke in predlagal, naj višje sodišče to pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba nasprotne udeleženke je v celoti, pritožba predlagatelja pa delno utemeljena.

Zakon o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR) v 106. členu določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, oziroma druga oseba, pri kateri otrok živi, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev oziroma staršema. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, pa mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Po 5. odst. 106. člena lahko sodišče pravico do stikov odvzeme ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. V 7. odst. 106. člena ZZDR pa je določeno, da preden odloči sodišče po 5. odst. tega člena, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Sodišče prve stopnje je v skladu s citirano določbo najprej pridobilo mnenje pristojnega centra za socialno delo. Po mnenju centra za socialno delo bi bilo otrokom v korist, da stik z očetom ohranijo, vendar bi bilo potrebno zagotoviti pogoje, da se bodo otroci na stikih počutili varno. Strokovnjaki na centru za socialno delo so menili, da bi bilo otrokom najbolj v korist, da starša skleneta poravnavo o začasnih stikih, na katerih bi bila prisotna oseba, ki jo otroci poznajo in ji zaupajo, in se hkrati z njeno prisotnostjo strinjata oba starša. Ocenili so tudi, da ne bi bila koristna prisotnost matere na stikih, saj bi bili zaradi konfliktnega odnosa med staršema otroci na ta način razdvojeni in vzpostavljeni čustveni zlorabi. Center za socialno delo je še navedel, da v kolikor se starša o začasnih stikih ne bosta dogovorila, je za otroke koristneje, da se stik z očetom takoj in začasno prekine, ker bi izpostavljanje otrok v nerazjasnjeni situaciji lahko povzročilo, da otroci pritiska ne bodo zdržali in se bo njihov odpor do stikov z očetom in lojalnost materi samo še povečeval. Nato je sodišče prve stopnje postavilo tudi izvedenko psihiatrične stroke dr. M. T. Neutemeljeni so pritožbeni očitki obeh pravdnih strank, da je sodišče prve stopnje nepravilno povzelo ugotovitve izvedenke. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je izvedenka ugotovila, da znakov manipuliranja s strani matere mladoletnih otrok, njihovega starega očeta in stare matere pri mladoletnih otrocih ni zasledila. Ocenila je tudi, da mati otrokom zavestno ne govori slabo o očetu. Izvedenka je ugotovila, da otroci na očeta niso navezani, da se ne spominjajo skupnega življenja z očetom, ampak le njegovih obiskov na materinem domu in da v odnosu do njega ne kažejo navezanosti, ki se sicer razvije le ob skupnem doživljanju trajnih in tekočih življenjskih dogajanj. Kljub temu je izvedenka ocenila, da bi bilo za otroke koristno, če bi bil oče prisoten pri njihovih dejavnostih, vendar le, če bi ta znal in zmogel to pomoč izvajati sproščeno, brez groženj, kazni, pretogih, perfekcionističnih pričakovanj in s posluhom za individualnost, čustva in motiviranost vsakega od treh otrok. Izvedenka je poudarila, da bi bilo za osebnostni razvoj otrok koristno, če bi imeli možnost stika tudi z osebo očetovskega lika in bi tudi s to osebo lahko razvijali čustveno poln, varen in identitetno vzpodbuden odnos. Ne drži očitek predlagatelja, da je izvedenka ocenila, da stari oče v celoti zadovoljivo nadomešča vlogo očeta. Izvedenka je sicer res zapisala, da stari starši pozitivno vplivajo na otroke in da jih stari oče spodbuja ter jim olajšuje udeležbo na športnih aktivnostih, spodbuja k socializaciji in predstavlja realitetno načelo, vendar je ta odgovor podala na zahtevo sodišče, naj oceni, ali imajo stari starši kakršenkoli negativni vpliv na otroke. Sicer pa je izvedenka na izrecno vprašanje, ali bi bili stiki očeta z otroki primerni, zapisala, da glede na sedanjo razvojno stopnjo otrok in na njihovo doživljanje ocenjuje, da bi bilo koristno, da imajo otroci za začetek stike z očetom enkrat na dva tedna po ves dan (od 9.00 do 20.00 ure), da je ob prvih stikih prisotna oseba, ki ji otroci zaupajo, in da se stiki vršijo v okoliščinah, kjer je možno dogajanje, usklajeno zanimanje otrok. Res je, kar navaja nasprotna udeleženka, da je izvedenka, ko je bila zaslišana na naroku za glavno obravnavo dne 12. 2. 2007 posebej poudarila, da je predlagala stike preko celega dne zato, ker ti otrokom omogočajo, da v tem času razvijejo neko dejavnost in tudi to dejavnost potem zaključijo, kar ni mogoče, če stiki potekajo le po nekaj ur dnevno. Povedala je, da je stik na 14 dni predlagala zato, da otroci ta stik notranje predelajo, da se ustalijo, za kar je potreben določen čas. Predlagala je, naj taki stiki potekajo dve sezoni oziroma šest mesecev, da pa bi bila potrem potrebna evalvacija s strani prisotne tretje osebe, v primeru, da je ta oseba strokovna.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodnica na prvi stopnji skušala najti tretjo osebo, ki bi ji otroci zaupali in bi se z njo strinjala oba starša oziroma tretjo osebo s strokovnim znanjem, ki bi bila lahko prisotna cel dan na stiku predlagatelja z otroki, vendar je bila pri teh prizadevanjih neuspešna. Tako je res zaprosila izvedenko za dopolnitev izvedenskega mnenja in nasprotna udeleženka ima prav, da je izvedenka sicer res navedla, da predlaga, da se potem stiki začnejo vzpostavljati en dan v tednu popoldne, kar bi bilo idealno, če bi stiki trajali vse popoldne, kar pomeni, da bi se začeli s koncem obveznosti otrok v šoli in bi se zaključili s skupno večerjo očeta in otrok. Vendar ima nasprotna udeleženka tudi prav, da izvedenka ni odstopila od prej podane ocene, da bi bilo za otroke najbolje, da stiki vsaj šest mesecev potekajo pod strokovnim nadzorom tretje osebe in da se po šestih mesecih opravi strokovna ocena izvajanja stikov in tega, ali so stiki otrokom v korist. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da za razjasnitev okoliščin glede vprašanja kakšna oblika izvrševanja stikov je najbolj v korist mld. otrok, ni potrebna ponovna izdelava izvedenskega mnenja, je pa res, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo priporočil izvedenke.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroci stike z očetom odklanjajo. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da odklanjanje stikov s strani otrok ni posledica manipulacije s strani matere in njenih staršev, ampak je posledica očetovega ravnanja z njimi na stikih (kričanja, telesnih kazni in načina igranja z njimi, groženj, zapiranja v sobo in negativnega označevanja matere). Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je pred razpadom družine predvsem mati skrbela za otroke in da zato otroci res niso bili čustveno navezani na očeta, zaradi česar so očetovo nespretno ravnanje na stikih doživljali negativno. Izvedenka je ocenila, da je oče zaradi osebnostnih lastnosti premalo spontan, negotov, da je zato pri izvajanju dejavnosti natančen, že nakazano obsesiven in se izgublja v podrobnostih ter se zelo težko vživlja v čustva otrok. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da kljub temu da so otroci stike z očetom doživljali negativno, niso podani razlogi za prepoved stikov. Zlasti ne zato, ker od junija 2006, ko so se stiki dejansko prenehali izvajati (oče je prišel na stik, otroci pa so stik odklonili), ni bil opravljen poskus izvajanja stikov s pomočjo strokovnjakov niti opravljena evalvacija. Enotno stališče strokovnjakov na centru za socialno delo je, da je treba poskusiti izvajati stike in to s pomočjo strokovnjaka, ki bo s svetovanjem očetu in strokovno pomočjo otrokom in očetu pomagal pri ponovnem vzpostavljanju medsebojnega zaupanja.

Višje sodišče ocenjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti dopolnjenemu izvedenskemu mnenju, naj se zaradi odtujenosti med otroki in očetom stiki začnejo uvajati postopoma s pomočjo strokovnjaka. Tako je preverilo, ali bo pristojni center za socialno delo lahko enkrat na dva tedna po uro in pol P., G., L. in njihovemu očetu pomagal pri izvajanju stikov. Po potrditvi s strani direktorja Centra za socialno delo Kranj je višje sodišče pritožbama na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86 do 20/88, v nadaljevanju ZNP) delno ugodilo je izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da bodo potekali stiki med mladoletnimi otroki in njihovim očetom vsako drugo sredo od 14.00 do 15.30 ure v prisotnosti tretje osebe, in sicer strokovnega delavca Centra za socialno delo K. Višje sodišče je pri tem izhajalo iz ureditve stikov z začasno odredbo, po kateri naj bi stiki potekali ob torkih od 13.30 do 20.00 ure, iz česar izhaja, da ima oče zaradi narave dela možnost priti na stik že ob 14.00 uri. Ker stiki ne bodo potekali celo popoldne, se bodo otroci lahko po stikih še udeležili treninga tenisa, ki jim veliko pomeni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se otroci z očetom ne počutijo varne, zato je v korist otrok, da mati zagotovi prihod otrok na center za socialno delo in nato tudi prevoz otrok s centra za socialno delo domov ali naprej na trening. Pri tem seveda ni nujno, da je mati pri tem prisotna, mati je po sklepu le dolžna zagotoviti, da bodo otroci ob 14. uri prišli na center za socialno delo. Prav tako ni nujno, da se stiki odvijajo v prostorih centra za socialno delo. Bistveno je, da je na stikih prisoten strokovnjak centra za socialno delo, katerega naloga nikakor ni le otrokom zagotoviti varnost, ampak predvsem zagotoviti strokovno pomoč pri vzpostavljanju medsebojnega zaupanja med očetom in otroki. Stiki lahko po presoji strokovnjaka centra za socialno delo potekajo tudi izven prostorov centra za socialno delo, vendar v bližini, v okolju, za katerega bo strokovnjak centra za socialno delo ocenil, da bo prispeval k večji sproščenosti otrok in očeta in bo zato ponujal možnost hitrejše vzpostavitve pristnejših odnosov.

Višje sodišče zaradi varovanja koristi otrok stikov pod nadzorom ni časovno omejilo. Po 119. členu ZZZDR je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Strokovnjak centra za socialno delo bo tako moral zaradi varovanja koristi mld. otrok po določenem obdobju izvajanja stikov podati strokovno oceno vplivov stikov na telesni in duševni razvoj otrok. Šele na podlagi njegovega strokovnega mnenja bo lahko center za socialno delo po 421. členu ZPP sodišču predlagal spremembo izdane odločbe o stikih – bodisi odvzem pravice do stikov bodisi izvrševanje stikov brez nadzora. ZPP v četrtem odstavku 421. člena določa, da sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Predlagatelj se pritožuje tudi zoper zavrnitev njegovega predloga za dopolnitev začasne odredbe in zoper odločitev o razveljavitvi začasne odredbe, ker tako v rokah nima odločbe, na podlagi katere bi lahko zahteval izvrševanje stikov. Višje sodišče je izpodbijani sklep o načinu izvrševanja stikov spremenilo tako, da so stiki natančno določeni in je sklep izvršljiv. Odločba višjega sodišča postane pravnomočna in izvršljiva že z izdajo sodbe na drugi stopnji in samo zato je višje sodišče pritožbo predlagatelja glede zavrnitve predloga za izdajo dopolnitve začasne odredbe in glede razveljavitve sklepa o začasni odredbi zavrnilo in je v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP.

Drugi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Sprememba sklepa sodišča prve stopnje ni vplivala na odločitev o povrnitvi stroškov, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje. Ker sta stranki delno uspeli s svojima pritožbama, upoštevajoč drugi odstavek 154. člena ZPP vsaka krije svoje stroške pritožbenega postopka.