Jedro

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se dolžniku naloženi stroški ugovornega postopka znižajo na 764,28 EUR (za 130,92 EUR). Sicer pa se pritožba zavrne in sklep v II., nespremenjenem delu III. točke in v V. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika ugodi le delno glede 2. točke sklepa o izvršbi I 118/2023 z dne 18. 5. 2023 tako, da se 2. točka izreka razveljavi nad zneskom izvršilnih stroškov 116,20 EUR in se stroškovni predlog upnika z dne 11. 5. 2023 nad tem zneskom izvršilnih stroškov zavrne (I. točka izreka sklepa), da se v preostalem delu ugovor dolžnika zavrne (II. točka izreka sklepa), da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh povrniti potrebne izvršilne stroške ugovornega postopka v znesku 895,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo stroškov (III. točka izreka sklepa), da se stroškovni predlog upnika iz stroškovnika z dne 8. 10. 2024 v presežku zavrne (IV. točka izreka sklepa) in da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (V. točka izreka sklepa).

2.Zoper II., III. in V. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je plastenjak dne 18. 2. 2023 postavil nazaj v maksimalnih gabaritih, ki jih konstrukcija omogoča, ni pa uporabil stare folije, saj ta ni bila več uporabna, ampak je na nosilce namestil novo folijo. V nadaljevanju je pojasnil, da je vrata namestil na drugo stran, kot so bila nameščena pred odstranitvijo, in pojasnil, zakaj je to storil, sicer pa iz izvršilnega naslova niti ne izhaja, na katero stran bi jih dolžnik moral namestiti. Bistveno je, da jih je namestil in da upnik ni oviran pri dostopu oziroma vstopu v plastenjak, saj lahko še vedno vstopi v plastenjak tudi skupaj s samokolnico, kar izhaja tudi iz predloženih fotografij. Dolžnik je ob zaslišanju pojasnil, da je plastenjak postavil v začetno stanje, takšno, kot je bilo prej. Že prej je v vlogah pojasnil, da je uporabil vse nosilce, pri čemer se nekateri nahajajo na tleh in plastenjak sestavil tako, kot je bil sestavljen tudi prej, predno ga je odstranil. Navedeno je razvidno iz primerjave fotografij novega plastenjaka in prej postavljenega. Ob zaslišanju je povedal, da je postavil vse, kar je bilo na razpolago, ves material, ki je bil na betonskih kvadrih, kjer je bil deponiran po razstavitvi plastenjaka. Iz teh 7 lokov plastenjaka ni mogoče postaviti v večjih gabaritih, kot ga je postavil. Dolžnik nikoli ni izmeril plastenjaka in ni preštel števila nosilcev, ne takrat, ko je plastenjak odstranil in ne kasneje. Zato v času izdaje izvršilnega naslova sploh ni vedel, da plastenjak, ki ga je odstranil, ni bil takšen, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Zato je bil tudi ob vložitvi ugovora v predmetnem postopku prepričan, da je postavil nazaj plastenjak v izmerah 12 m x 4 m, kolikor je pisalo v izvršilnem naslovu, saj je postavil takšen plastenjak, kot je bil pred odstranitvijo. Zaradi tega je dolžnik, ko je bil zaslišan, izpovedal v nasprotju v svojimi navedbami iz vlog. Glede na navedbe upnika, da s samokolnico ne more skozi vrata, je dolžnik vlogi z dne 28. 6. 2023 predložil fotografiji, iz katerih izhaja, da je vstop možen tudi s samokolnico. Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da je iz fotografij razvidno, da so ročaji samokolnice zelo blizu žičnate ograje in da sodišče verjame upniku, ko trdi, da mu vrata ne omogočajo vožnje s samokolnico od zunaj plastenjaka v notranjost in obratno. Če je bilo sodišče na podlagi fotografij mnenja, da to ni možno, bi lahko pri ogledu na kraju samo poizkusilo, ali je možno nemoteno vstopiti in izstopiti tudi s samokolnico. Kar se tiče izpovedi priče A. A., pa je sodišče njeno izpoved v tem delu očitno popolnoma napačno razumelo. Iz njene izpovedi namreč nikakor ne izhaja, da upniku ni omogočen vstop in izstop s samokolnico. Sodnica je pričo po tem, ko je povedala, da sta upniku z dodatno ograjo okoli rastlinjaka v spodnjem delu želela omogočiti neoviran, nemoten (s strani psov) dostop do rastlinjaka, vprašala, ali peš ali tudi s pomočjo kakšnih pripomočkov za obdelavo vrta, na kar je priča povedala, da lahko tudi s pripomočki, vendar le ob predhodni odstranitvi žičnate ograje, ki stoji pred vrati. Priča je govorila o neoviranem, nemotenem dostopu pred psi. Poleg tega pa sodnica pri tem vprašanju ni definirala, kakšne pripomočke za obdelavo vrta ima v mislih. Priča pri odgovoru zagotovo ni imela v mislih vseh vrst pripomočkov. Dolžnik je glede namestitve vrat pojasnil, da jih je namestil na drugo stran plastenjaka zato, da upnika ne bi motili dolžnikovi psi, nad katerimi se je upnik ves čas pritoževal, psi pa se nahajajo v pesjaku blizu drugi strani plastenjaka, na kateri so bila prej nameščena vrata. To je potrdila tudi priča. Sodišče tem navedbam očitno ni sledilo, saj je zapisalo, da je dolžnik s postavitvijo betonske plošče vzdolž stanovanjske hiše, ki jo je naredil po odstranitvi plastenjaka, onemogočil, da bi se vrata v plastenjak namestila na severni strani, torej v bližini stanovanjske hiše, kjer so bila nameščena pred odstranitvijo plastenjaka. Navedeno nikakor ne drži. Betonska plošča nima nobenega vpliva na postavitev plastenjaka. Sodišče je v zvezi s postavitvijo vrat zapisalo še, da sledi trditvam upnika, da mora upnik še vedno iti mimo pesjaka, kar pa nikakor ne drži in se je sodišče o tem prepričalo tudi pri ogledu. Dolžnik tudi vztraja, da je izpolnil svojo obveznost glede namestitve folije. Dolžnik se ne strinja tudi z odločitvijo sodišča, da bi moral narediti zelenjavni vrt. Dolžnik se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških, saj upnikova vloga z dne 17. 7. 2024 ni bila potrebna za izvršbo. V njej upnik ni navedel nič novega in to kljub temu, da mu je sodišče vročilo v izjavo vlogo dolžnika z dne 28. 6. 2024, saj na to vlogo upniku ni bilo potrebno odgovoriti, ker se je v njej dolžnik v bistvu skliceval na dosedanje navedbe. Nadalje pa dolžnik meni, da je sodišče napačno priznalo tudi stroške za naroka dne 20. 8. 2024 in 8. 10. 2024 in materialne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na ugovor.

4. Pritožba je delno utemeljena, v preostalem pa ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, tj. pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah P 23/2021 z dne 15. 6. 2022, ki dolžniku nalaga, da v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi vzpostavi prejšnje posestno stanje ter na zelenjavni vrt, ki se nahaja na jugozahodnem delu parcele št. 1 k.o. X, namesti plastenjak, sestavljen iz 11 polkrožnih nosilcev in nanjo namesti UV plastično folijo, vse v izmeri 12 metrov x 4 metre, ter upniku izroči v posest površino vrta, katera se je nahajala pod plastenjakom in s tem upniku omogoči nadaljnjo nemoteno uporabo zelenjavnega vrta.

6. Zoper tak sklep o izvršbi je dolžnik vložil v izpodbijanem sklepu obravnavani ugovor, v katerem je ugovarjal, da je obveznost po izvršilnem naslovu v celoti izpolnil, saj je 18. 2. 2023 postavil nazaj plastenjak, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev in nanje tudi namestil UV plastično folijo, pri čemer ni uporabil stare folije, saj ta ni bila več uporabna, ampak novo folijo. Trdil je, da je plastenjak postavljen v izmeri 12 metrov x 4 metre oziroma v maksimalnih gabaritih, ki jih konstrukcija omogoča. Upnik je dolžnikovemu ugovoru nasprotoval in navedel, da je dolžnik plastenjak namestil na 8 nosilcev namesto 11, namestil staro in preluknjano folijo, nameščeni plastenjak je bil 2 metra prekratek, vrata nameščena na drugi strani, plastenjak pa ne nameščen na zelenjavni vrt.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika v pretežni meri zavrnilo, v bistvenem izhaja, da dolžnik obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil, in sicer to izhaja ne le iz upnikovih trditev v odgovoru na ugovor, podkrepljenih s fotografijami z dne 15. 6. 2023, ampak tudi iz ugotovitev sodišča na ogledu dne 20. 8. 2024 in dne 8. 10. 2024, ki so potrjene tudi s fotografijami, ter nenazadnje tudi z zaslišanjem upnika ter dolžnika, ki je pretežno izpovedoval v nasprotju s tistim, kar je trdil v ugovoru in nadaljnjih vlogah (razen v zadnji vlogi z dne 28. 6. 2024). Tako je sodišče na ogledu plastenjaka ugotovilo, da ta ni dolžine 12 metrov. Iz fotografij, ki jih je priložil dolžnik k vlogi z dne 28. 6. 2024, je razvidno, da so ročaji samokolnice zelo blizu žičnate ograje in sodišče verjame upniku, ko trdi, da mu vrata na tej strani ne omogočajo vožnje s samokolnico od zunaj plastenjaka v notranjost in obratno, še posebno ne z naloženo samokolnico, pri čemer ne gre prezreti, da je upnik starejši, star 84 let. Celo A. A., dolžnikova izvenzakonska partnerka, zaslišana kot priča, pa je glede tega med drugim povedala, da bi želela upniku omogočiti nemoten in neoviran dostop do rastlinjaka, na vprašanje ali peš ali tudi s pripomočki, pa odgovorila, da lahko tudi s pripomočki, vendar le ob predhodni odstranitvi žičnate ograje, ki stoji pred vrati. S položitvijo betonske steze ob njegovi hiši je pravzaprav po stališču sodišča prve stopnje dolžnik onemogočil, da bi se vrata v plastenjak namestila na severni strani. Sodišče se je na ogledu dalje prepričalo, da folije na nosilcih skoraj več ni. Dolžnik je v ugovoru in vseskozi do zadnje vloge, kjer je prvič omenil tri polkrožne nosilce oziroma loke, ki da niso del konstrukcije tunela plastenjaka po dolžini, trdil, da je nazaj postavil plastenjak z 11 nosilci v izmeri 12 x 4 metre, na koncu pa izpovedal, da je vzel vseh sedem nosilcev, kolikor naj bi jih bilo tudi prej. Dolžnik torej svojih obveznosti po izvršilnem naslovu ni v celoti izpolnil in mu tudi glede na ugotovljene nedoslednosti pri navedbah in izpovedbi ni mogoče verjeti. Tudi zaradi betonske steze, ki jo je dolžnik naredil po odstranitvi plastenjaka, vrat na strani, kjer so bila pred odstranitvijo plastenjaka, upnik ne bi mogel odpirati niti zapirati brez da bi z vrati zadel ob betonsko stezo. Dolžnik torej obveznosti ni izpolnil v celoti, zato tudi upnik ni bil dolžan prevzeti v posest nazaj takšen plastenjak in je bil tudi predlog za izvršbo utemeljen.

8. Višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje ter razloge zanjo presoja za pravilno. V prvi vrsti poudarja, da v izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (primerjaj 17. člen ZIZ). Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni. Zato z ugovorom proti sklepu o izvršbi ni mogoče uveljavljati neresničnosti obstoja ali obsega obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova oziroma kot se ta v izvršilnem naslovu glasi. Prav tako je v izvršilnem postopku na dolžniku breme vložitve obrazloženega ugovora (prim. drugi odstavek 53. člena ZIZ).

9. Višje sodišče sicer pritrjuje dolžniku, da ni bil dolžan vzpostaviti oziroma zasaditi samega vrta, saj mu izvršilni naslov tega ne nalaga. Iz prve točke izvršilnega naslova namreč izhaja, da ob njegovi izdaji vrta več ni bilo, zato naložitev dolžniku, da mora plastenjak postaviti "na vrt", pomeni, da ga mora postaviti tja, kjer je bil vrt včasih. Izvršilni naslov dolžniku nalaga le izročitev v posest površino vrta, ki se je nahajala pod plastenjakom, za katerega pa izvršilni naslov dalje določa točne določene dimenzije in konstrukcijo. Res tudi iz izvršilnega naslova ne izhaja, na katero stran mora dolžnik postaviti vrata plastenjaka, vendar pa morajo ta vrata biti funkcionalna, saj sicer ni mogoče doseči namena postavitve plastenjaka. Kljub povedanemu pa tudi višje sodišče ugotavlja in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal, da je izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu.

10. Pritrditi je namreč razlogom sodišča prve stopnje, da je dolžnik vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 X 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Navedeno po presoji višjega sodišča predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj dolžnik z ničemer ne upraviči, zakaj takšne trditve ni mogel podati že v samem ugovoru (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi sicer pa bi moral domnevne drugačne dimenzije plastenjaka dolžnik uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičjive. Opravičljiv razlog za nevednost ne more biti, da dolžnik prej postavljenega plastenjaka ni nikoli izmeril. Res je dolžnik sicer zatrdil, da je plastenjak postavil v "maksimalnih gabaritih", vendar je bila ta trditev povsem pavšalna, tudi sicer pa je nesporno, da je dolžnik ob svoji hiši postavil betonsko stezo, ki je skrajšala površino, na katero je bilo mogoče postaviti plastenjak in tako ne gre za kakšno nemožnost izpolnitve, za katero ne bi bil kriv dolžnik sam (prim. 117. člen OZ).

11. Tudi višje sodišče glede na predložene fotografije ocenjuje, da vstop s samokolnico, glede na oddaljenost vrat od na novo postavljene ograje, zlasti, če je ta polna in obtežena, pa tudi glede na starost upnika, zanj ni možen ali pa je vsaj bistveno otežen, zato tudi vrata plastenjaka niso ustrezna. Še manj si je moč ustreznost vrat na postavljeni strani predstavljati, če bo dolžnik, kar bo glede na izvršilni naslov moral, plastenjak podaljšal za manjkajoča dva metra (da je plastenjak po dolžini za 2 metra prekratek in tako neskladen z zahtevo po izvršilnem naslovu, je sodišče prve stopnje ugotovilo na ogledu in je po pritožbi nesporno). Simulacije vožnje s samokolnico v plastenjak dolžnik na ogledu ni niti predlagal. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da naj bi sodišče napačno razumelo izpoved priče, in sicer da naj bi ta izpovedala, da sta želela upniku omogočiti neoviran vstop v plastenjak s strani psov. Razlog za takšno namestitev je sicer nebistven, ali je dolžnik to storil zaradi postavitve nove betonske steze ob svoji hiši ali pa zaradi psov (in ali mora sedaj upnik hoditi mimo njih ali ne). Res je priča izpovedala tudi slednje, vendar pa je hkrati izpovedala, da upniku želi (s tem pa je povedala, da mu sedaj ni) omogočiti tudi vstop v plastenjak s pripomočki, za kar pa bi bila potrebna odstranitev na novo postavljene ograje. Tudi, če bi bil vstop v plastenjak s samokolnico dejansko možen, pa dolžnik kljub temu ni izpolnil svoje obveznosti po izvršilnem naslovu, saj kot bistveno plastenjak kot nesporno ne meri v izvršilnem naslovu zahtevanih 12 m x 4 m in ga ne sestavlja 11 nosilcev. V dosedaj obravnavanem obsegu pritožba tako ni utemeljena.

12. Pritožba pa je delno utemeljena v delu, v katerem dolžnik prereka upniku (neutemeljeno) priznane stroške v višini 150 točk, in sicer stroške vloge z dne 17. 7. 2024, saj ta glede na to, da je v njej upnik odgovoril na dolžnikovo vlogo z dne 28. 6. 2024, v kateri se je dolžnik skliceval na svoje dotedanje navedbe v postopku oziroma podal še navedbe v svojo škodo, dejansko ni bila potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Drži tudi, da je sodišče prve stopnje priznalo preveliki nagradi za naroka dne 20. 8. 2024 in 8. 10. 2024 in materialne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

13. Po pojasnjenem je višje sodišče pritožbo zavrnilo zoper II., nespremenjeni del III. in IV. točko izreka in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je v tem delu neutemeljena in višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede III. točke izreka pa je pritožbi delno ugodilo in sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da se znesek priznanih stroškov upniku zniža na 764,28 EUR (za 130,92 EUR).

14. Dolžnik je s pritožbo sicer delno uspel, vendar le s pretežno majhnim delom svojega zahtevka, zato je višje sodišče odločilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 55, 55/1, 228

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.