Jedro

Ker je elaborat le tehnična podlaga za katastrski vpis, v tej fazi odločanja niso odločilna dejstva, ki se nanašajo na lastništvo delov stavbe (ali na njihov pravni položaj – posamezni ali skupni del). S tem, ko se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z lastninskimi vprašanji, ni zmotno uporabilo materialnega prava ali nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, niti ni zagrešilo očitanih postopkovnih nepravilnosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat za vpis stavbe z ID znakom 0000-1009 in njenih posameznih delov v kataster stavb sodne izvedenke geodetske stroke A. A., potrjen 18. 8. 2020, predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru stavb. Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) je naložilo, da prioritetno izvede vpise v katastru stavb v skladu z navedenim elaboratom, sodišču pa dostavi pravnomočen sklep o vpisu.

2. Zoper sklep se pritožujeta tretja udeleženka (družba B., d. o. o.) in triintrideseta udeleženka (družba C., d. o. o.), prva iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča2 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku3), druga pa zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Obe predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tretja udeleženka trdi, da je izrek sklepa protispisen in neizvedljiv. Elaborat predstavlja strokovno podlago za evidentiranje sprememb posameznih delov, ki so že vpisani v katastru stavb. Območna Geodetska uprava Ljubljana je na podlagi etažnega načrta iz marca 1997, ki ga je prejela od zemljiškoknjižnega sodišča, določila identifikacijsko številko stavbe in identifikacijske številke delov stavbe, ter stavbo z deli po uradni dolžnosti vpisala v kataster stavb. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na podlagi katerega elaborata, naj GURS izvede vpise v katastru stavb. Vpisi, ki naj jih GURS izvede v katastru stavb, niso konkretizirani. Spremembe so nastale zaradi nedovoljenega posega v skupne prostore in zaradi delitve posameznih delov stavbe. Če je etažna lastnina v stavbi že vzpostavljena, lahko lastnik posameznega dela doseže vknjižbo stvarnih pravic po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega prava, ne v postopku po ZVEtL-1. Sodišče nima zakonske podlage za to, da bi po tem, ko je bila etažna lastnina že vzpostavljena, spreminjalo podatke o statusu in lastništvu posameznih delov. Spremembe, ki so vključene v izvedensko poročilo in so nastale zaradi delitve posameznih delov stavbe, niso predmet postopka po ZVEtL-1. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedbe o neskladju med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb glede garažnih boksov (ID 0000-1009-01 do -20) in njihovih skupnih delov. Ti se nahajajo v podzemni garažni stavbi, v katastru stavb pa so evidentirani kot prostorski deli stavbe 1009. Oznako 1009 lahko imajo le tisti deli, ki se nahajajo v stavbi 1009 (na parcelah 2325 in 2326). Po podatkih zemljiškega katastra je stavba 1009 povezana le s parcelama 2325 in 2326. Garažni boksi se nahajajo v podzemni garažni stavbi, ki je zgrajena vzporedno z gradbeno linijo stavbe 1009, izven tlorisa stavbe 1009, in stoji na samostojni parceli 2323 (stavbišče podzemne garaže). Podzemna garažna stavba bi morala biti evidentirana v katastru stavb.

4. Triintrideseta udeleženka trdi, da del stavbe št. 266 ni skupni komunikacijski prostor. Gre za hodnik, skozi katerega poteka dostop do posameznega dela št. 198. Čeprav se bo sodišče do navedb o pravnem položaju dela stavbe št. 266 opredelilo v končnem sklepu, bi se moralo že v izpodbijanem sklepu opredeliti do pripomb udeleženca o dejanski rabi tega dela stavbe (da gre za predprostor posameznega dela št. 198 in ne služi nobenemu drugemu posameznemu delu stavbe). Izvedenka ni definirala skupnega komunikacijskega prostora, prav tako ni pojasnila, zaradi katerih lastnosti je ta del stavbe po namenskosti mogoče opredeliti kot skupni komunikacijski prostor. Tudi ob ogledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je sporni prostor po namenski rabi hodnik, čeprav je udeleženec trdil, da gre za sestavni del njegovega poslovnega prostora. Izpodbijani sklep je obremenjen s kršitvami iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Predlagatelji na pritožbi niso odgovorili, šesta udeleženka pa je v odgovoru na pritožbi predlagala njuno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Tretja udeleženka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje izvedbi postopka po ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je ob ogledu 11. 2. 2020 glede stanja zadeve udeležencem postopka pojasnilo (ter s tem odgovorilo na v postopku večkrat izražen pomislek tretje udeleženke o dopustnosti vodenja postopka po ZVEtL-1), da je bila stavba z ID znakom 0000-1009 sicer vpisana v kataster stavb, vendar v zemljiško knjigo niso vpisani vsi posamezni deli, prav tako niso določeni solastniški deleži na skupnih delih stavbe. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da gre za primer nedokončane etažne lastnine, zato so izpolnjeni pogoji za vodenje postopka po ZVEtL-1 (3. točka drugega odstavka 17. člena ZVEtL-1). Prav tako so na podlagi ugotovitve o odločilnem neskladju med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb (posamezni deli stavbe nimajo urejenega katastrskega vpisa4) izpolnjeni pogoji za izvedbo sprememb vpisov v katastru stavb (drugi odstavek 28. člena ZVEtL-1). Neutemeljena je tudi pritožbena graja tretje udeleženke, da ni jasno, na podlagi katerega elaborata naj GURS izvede katastrske vpise. Iz izreka izpodbijanega sklepa povsem jasno izhaja, da gre za elaborat, s strani izvedenke potrjen 18. 8. 2020 (list. št. 572-591).

8. Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je elaborat, ki ga je za stavbo na naslovih D. ulica 1, 2 ter 3, Ljubljana, izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru stavb. Tudi pritožbeni preizkus je omejen na preizkus pravilnosti te presoje. Ker je elaborat le tehnična podlaga za katastrski vpis, v tej fazi odločanja niso odločilna dejstva, ki se nanašajo na lastništvo delov stavbe5 (ali na njihov pravni položaj – posamezni ali skupni del). S tem, ko se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z lastninskimi vprašanji,6 ni zmotno uporabilo materialnega prava ali nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, niti ni zagrešilo očitanih postopkovnih nepravilnosti.

9. Tretja udeleženka s pritožbo ne napada tehnične plati izdelanega elaborata (v smislu, da elaborat ne izpolnjuje oblikovnih in vsebinskih pogojev za izdelavo elaborata).7 Tudi njene navedbe o neskladju med dejanskim in katastrskim stanjem glede podzemnih garažnih boksov (da so v izdelanem elaboratu nepravilno evidentirani kot deli stavbe 1009) so vsebinske pripombe, do katerih se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti v končnem sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine. V zvezi s tem velja le izpostaviti, da je sodišče prve stopnje to vprašanje že raziskovalo s pomočjo izvedenke geodetske stroke, zato bodo njene ugotovitve del argumentacije končnega sklepa.8

10. Neutemeljena sta pritožbena očitka triintridesete udeleženke, da izvedenka ni pojasnila, zakaj je v elaboratu del stavbe št. 266 po dejanski rabi opredelila kot skupni komunikacijski prostor, in da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravilnosti elaborata glede dejanske rabe spornega prostora. Izpodbijani sklep v 6. točki obrazložitve kot odgovor na pripombe triintridesete udeleženke povzema izvedenkina pojasnila: (1) da je del stavbe št. 266 zaprt del hodnika, kateremu je v skladu z ZEN, podzakonskimi akti in tehničnimi navodili GURS določena dejanska raba dela stavbe „37 skupni komunikacijski prostor“ (v to dejansko rabo se uvrščajo hodniki, vhodne avle, dvigala), in (2) da gre izključno za predpisano poimenovanje dejanske rabe dela stavbe, ne podatek o lastništvu. O pravilnosti ugotovitve izvedenke, da je sporni prostor del nekdanjega hodnika, zaprt z vrati, se je sodišče prve stopnje prepričalo ob ogledu, pritožbeno sodišče pa tudi z vpogledom fotografij v spisu. Pred izvedbo elaborata v katastru je torej sodišče prve stopnje preverilo njegovo pravilnost glede označene dejanske rabe spornega prostora. Ne z elaboratom ne z izpodbijanim sklepom ni bilo še ničesar odločenega o lastništvu spornega prostora oziroma o njegovem pravnem položaju (splošni oziroma posebni skupni del stavbe). Ta vprašanja se bodo reševala v nadaljevanju postopka za vzpostavitev etažne lastnine na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ZVEtL-1, po potrebi pa tudi v pravdi (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1) .

11. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

12. Udeleženke postopka niso priglasile stroškov, povezanih z vložitvijo pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, zato je izrek o stroških odpadel. 1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1. 3 Uradni list SRS, št. 30/1986 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP, v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/2019). 4 Glej korespondenco med sodiščem in izvedenko (list. št. 221 in 222) ter 2. točko obrazložitve sklepa o imenovanju izvedenke geodetske stroke z dne 28. 3. 2018. (list. št. 225 in 226). 5 Primerjaj npr. sklepe VSL I Cp 2357/2018, I Cp 93/2018, I Cp 871/2019, I Cp 269/2019, II Cp 111/2020 in I Cp 1393/2020. 6 V ta okvir sodijo tudi s strani tretje udeleženke zatrjevani nedopustni posegi v skupne dele stavbe. 7 Obliko, sestavine in vsebino elaborata predpisujejo 2. do 6. člen, 10., 21. in 27. člen Pravilnika o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/2012, s spremembami), ki se uporablja tudi v postopku, vodenem po ZVEtL-1 (prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1 ). 8 Iz pisnih in ustnih pojasnil izvedenke (list št. 381, 451 in 525) med drugim izhaja, da so garaže v 2. etaži gradbeno povezane s stavbo 1009 in da je skladno z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in nadaljnji, v nadaljevanju ZEN) tloris stavbe, ki se evidentira v katastru stavb, zunanji obris stavbe, oziroma ob upoštevanju podzemnih delov stavbe, najširši obris stavbe.