Jedro

T. Č. je v svojih stanovanjskih prostorih podpisala pogodbo s tožečo stranko o nakupu sesalca kot fizična oseba. Takšen dejanski stan po presoji pritožbenega sodišča povsem daje tudi zaključek, da je prišlo do sklenitve (potrošniške) prodajne pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, kot jo predvideva drugi odstavek 43. člena ZVPot.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek „879,20 EUR“ nadomesti z zneskom „620,51 EUR“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 97,73 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 47013/2017 z dne 26. 5. 2017 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je nato naložilo, da v 8 dneh toženi stranki plača 879,20 EUR nadaljnjih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi ohrani v veljavi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pravdnega postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka, ki naj jih prav tako povrne tožena stranka. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Po določilu prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba v postopku v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbijanje dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, tako ni dopusten pritožbeni razlog. Za nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja gre tudi takrat, ko pravdna stranka kot pritožbeni razlog uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka, po vsebini pa pravzaprav izpodbija dejansko stanje. Pritožbeno sodišče se zato ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami glede ravnanja strank ob sklepanju pogodbe, saj je ugotavljanje pogodbene volje dejansko vprašanje, kot je dejansko vprašanje tudi kaj je izpovedala T. Č. glede same sklenitve pogodbe, ali je izjavila pravo poslovno voljo, kaj je imela v mislih in s kakšno skrbnostjo je ravnala v pravnoposlovnem prometu. Teh izpostavljenih kritik zato pritožbeno sodišče ni vsebinsko presojalo.

7. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in na katerega je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja: - trgovski potnik tožeče stranke M. C. je na praznik dne 27. 4. 2017 v stanovanju T. Č. opravil predstavitev sesalca; - sestavljena je bila prodajna pogodba, podpisana s strani T. Č., ki je sesalec prevzela, nato pa od pogodbe odstopila in sesalec tožeči stranki vrnila; - na pogodbi so napisani rojstni podatki T. Č. in njena telefonska številka kot fizične osebe; - pri podpisu pogodbe je na levi strani navedeno ime prodajalca - P. d.o.o. in zanj zastopnik M. C., s podpisom, na desni strani pa Č. T., brez kakršnekoli oznake družbe Č. d.o.o. ter brez žiga; - rok vrnitve sesalca se približno ujema z rokom izvedbe denarnega nakazila dne 13. 5. 2017, - v 3. členu splošnih pogojev pogodbe je omenjena možnost vrnitve in odstopa v skladu s 43.a členom Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot).

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Tudi po oceni pritožbenega sodišča ni podana pasivna legitimacija tožene stranke. Predmet spornega razmerja pravdnih strank predstavlja nakup sesalca, zato je takšen pravni posel potrebno opredeliti za prodajno pogodbo. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa je T. Č. v svojih stanovanjskih prostorih podpisala pogodbo s tožečo stranko o nakupu sesalca kot fizična oseba. Takšen dejanski stan pa po presoji pritožbenega sodišča povsem daje tudi zaključek, da je prišlo do sklenitve (potrošniške) prodajne pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, kot jo predvideva drugi odstavek 43. člena ZVPot. Obravnavana pogodba zato ni mogla ustvariti nobene zaveze tožene stranke za plačilo kupnine in je odločitev sodišča prve stopnje iz navedenih materialnopravnih razlogov pravilna.

9. Nadalje ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do najbolj ključnega dela pogodbe, da je v rubriki kupec navedena družba Č. d.o.o., njen sedež in davčna številka. Iz siceršnje vsebine izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje to relevantno dejstvo vzelo na znanje in ga v okviru ugotavljanja prave pogodbene volje stranke presojalo v povezavi z ostalimi pravno pomembnimi trditvami strank glede sklepanja pogodbe. Tako je iz 12. točke izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo dejstvo, da pogodba vsebuje (tudi) podatke o družbi Č. d.o.o. kot kupcu, da pa iz vseh okoliščin konkretnega pravnega posla (sklepanje pogodbe v stanovanjskih prostorih tožene stranke, navedba osebnih podatkov T. Č., njena končna navedba kot kupca in odsotnost žiga družbe) bolj kaže na to, da je slednja pogodbo sklenila v svojem svojstvu in ne kot zakonita zastopnica tožene stranke. Ob koliziji navedb dveh različnih kupcev je tako zaključek, da pogodbe ni sklenila tožena stranka podal uspeh celotnega dokaznega postopka.

10. Odveč je tudi pritožbeno uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je sicer podana le v primeru, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh (torej ne glede na pritožbene razloge) ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

11. Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva tožene stranke, da je bila pogodba sklenjena na dela prost dan izven poslovnih prostorov tožene stranke ter podpisana brez žiga in prav tako glede nasprotnih dejstev tožeče stranke v zvezi z njimi, je neutemeljen, pa tudi nedoločen. Sodišče prve stopnje se je do prvih očitno opredelilo, saj jih povzelo v podlago sodbe, medtem ko slednjih pritožnica določno niti ne izpostavi. Upoštevaje pritožbena zatrjevanja, da ji je bila iz tega razloga odvzeta možnost nadaljnje izjave v zvezi s pravico odbitka plačanega DDV za nakupljeno blago preko družbe (in posledično ugodnejšega nakupa), s kateri meri na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, bi tako pritožnica morala takšno kršitev tudi konkretizirano uveljavljati, saj nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To pa je od nje terjalo tudi ustrezna pojasnila, do katerih „nasprotnih dejstev“ tožeče stranke bi se moralo sodišče prve stopnje (še) opredeliti, zato pritožba v tem delu tej zahtevi obrazloženosti ne zadosti. Očitki, ki letijo na ravnanje sodišča, da naj bi kršilo načelo dispozitivnosti, ker je oprlo svojo odločitev zgolj na dejstva tožene stranke, ki jih ta ni zatrjevala, pa pomenijo kršitev relativne narave, do katere se pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti ne sme opredeljevati.

12. Neuspešno je tudi pritožničino sklicevanje na določilo prvega odstavka 56. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). To določa, da v primeru, če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Pritožnica namreč zatrjuje, da iz tega razloga ni mogoč ustni sporazum o bistvenih sestavinah, še zlasti glede subjektov pogodbe, vendar spregleda, da se to določilo nanaša na urejanje vsebine pogodbenega razmerja, torej na določitev medsebojnih pravic in obveznosti glede na prevzeta izpolnitvena ravnanja. Omenjena določba tako v nasprotju s pritožbenim stališčem ni relevantna tudi za opredelitev samih pogodbenih strank, ki so vstopila v (sporno) pogodbeno razmerje.

13. Pritožnica prav tako ne more uspeti z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami o nelogičnosti obrazložitve sodišča prve stopnje, da naj bi se 16 dnevni rok vrnitve sesalca do 13. 5. 2017 v opombi pogodbe približno ujemal s 14 dnevnim rokom, omenjenim v splošnih pogojih, kot tudi določenim v ZVPot, saj te navedbe niso pravno odločilne. Dejstvo je, da je T. Č. sesalec po prodajni pogodbi nesporno vrnila v okviru tako zakonskega in pogodbenega roka. Okoliščina, da je bil T. Č. nuden rok, ki je daljši od zakonsko predvidenega, pa predstavlja predmet pogodbene diskrecije strank in določilo, ki ga je kot takega potrebno šteti v korist potrošnika (prim. 22. člen ZVPot).

14. Utemeljena pa je pritožba glede stroškovnega dela sodbe. Pritožnica ima prav, da je sodišče prve stopnje uporabilo napačno višino nagrado glede na vrednost spornega predmeta 1.690,00 EUR (ali 2.465,71 točk), saj je spregledalo, da ta po tarifni številki 18 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) znaša 200 in ne 300 točk. Posledično je tako toženi stranki glede na uspeh potrebno priznati (le) 200 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi (6. točka tar. št. 27), 200 točk za odgovor na tožbo (1. točka tar. št. 19), 200 točk za prvo pripravljalno vlogo (1. točka tar. št. 19), 200 točk za prvi narok za glavno obravnavo (1. točka tar. št. 20), 100 točk za drugi narok za glavno obravnavo (2. točka tar. št. 20), materialne stroške v višini 18 točk (tretji odstavek 11. člena OT) ter (pravilno) kilometrino za 2x relacijo L.-K.-L. v obsegu 57 kilometrov oziroma 42,18 EUR, kar vse skupaj znaša 463,54 EUR. K temu znesku je potrebno prišteti še 22% DDV v višini 101,97 EUR ter 55,00 EUR takse za ugovor zoper sklep o izvršbi tako, da skupni znesek odvetniških stroškov tožene stranke (pravilno) znaša 620,51 EUR.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (II. točki izreka) spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker je pritožnica s pritožbo delno uspela, ji mora tožena stranka povrniti sorazmeren del stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154 in prvim odstavkom 155. člena ZPP). Njen uspeh je glede pritožbeno izpodbijanje odločitve o glavni stvari v višini 1.690,00 EUR in pravdnih stroškov v višini 879,20 EUR, mogoče ovrednotiti na višino 10%. Sodišče je tožeči stranki priznalo 250 točk za pritožbo (1. točka tar. št. 21), materialne stroške v višini 5 točk, skupaj 255 točk ali 117,04 EUR, kar povečano za 22% DDV v višini 25,74 EUR in sodno takso za pritožbo v višini 165,00 EUR znaša 307,78 EUR, upoštevaje uspeh 30,77 EUR. Toženi stranki pa je pritožbeno sodišče priznalo 255 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 21), materialne stroške v višini 5 točk, skupaj 255 točk ali 117,04 EUR, kar povečano za 22% DDV v višini 25,74 EUR znaša 142,78 EUR, upoštevaje uspeh 128,50 EUR. Po medsebojnem pobotu je tako tožeča stranka toženi stranki dolžna povrniti 97,73 EUR stroškov pritožbenega postopka. To obveznost je dolžna izpolniti v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 458. členom ZPP).