Jedro

S tem, ko je na delu zemljišča postavljena kovinska konstrukcija, kmetijsko zemljišče v tem delu ni bilo uporabljeno v skladu z njegovim namenom, torej z namenom kmetijske dejavnosti, ampak z namenom oglaševanja.

Kmetijski inšpektorat je bil stvarno pristojen, ker je šlo za presojo pravilne rabe kmetijskega zemljišča, to pa je povsem neodvisno od pooblastil gradbenega inšpektorja, ki lahko odredi odstranitev določenega objekta, če je postavljen v nasprotju z gradbenimi predpisi.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožeči stranki odredil, da mora zaradi zagotavljanja rabe kmetijskega zemljišča v namene kmetijske proizvodnje in vzpostavitev v prejšnje stanje s kmetijskega zemljišča s par. št. 311/2 k.o. ... odstraniti celotno kovinsko konstrukcijo oglasnega panoja, platno, tri reflektorje za razsvetljavo, dva sončna panela ter transformator. Določil je rok za izvršitev odločbe ter odločil, da bo o priglašenih in drugih stroških postopka odločeno s posebnim sklepom ter da pritožba ne zadrži izvršitve.

2.V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je kmetijska inšpekcija opravila nadzor namenske rabe kmetijskega zemljišča na parc. št. 311/2 k.o. ... in ugotovila, da je na skrajno severovzhodnem delu parcele postavljena kovinska konstrukcija na petih jeklenih kolih, ki so zabiti neposredno v tla. Na njih je postavljen jekleni okvir, ki je bil na južni strani podprt z jeklenimi cevmi, ki so bili pod kotom zabiti neposredno v tla. Na konstrukciji so trije reflektorji za razsvetljavo, dva sončna panela, transformator, nanjo pa je vpeto oglasno platno. Pod kovinsko konstrukcijo površina ni bila pokošena. Ugotovilo se je, da se navedena parcela v opisanem delu uporablja za dejavnost oglaševanja, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri vpogledu v aplikacijo URBINFO je bilo ugotovljeno, da je navedena parcela po občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana v celoti opredeljena kot območje kmetijskih površin K1 ter je v lasti fizične osebe. Ugotovljeno je bilo, da je del navedenega zemljišča njegova lastnica oddala v najem in upravljanje tožeči stranki, ki je oglasni pano postavila in ga uporablja v oglaševalske namene.

3.V nadaljevanju odločbe se je tožena stranka opredelila do navedb tožeče stranke in najprej pojasnila, da da je bil inšpekcijski pregled opravljen na podlagi ZKZ, ki v 1. alineji b odstavka 107. člena določa, da kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. S tem je izkazana aktivna legitimacija za vodenje tega postopka. Posledično je zato brezpredmetna navedba o pristojnosti gradbene inšpekcije. Res je, da se le manjši del zemljišča ne uporablja v kmetijske namene in da ne prihaja do izpiranja nevarnih snovi v tla ali v zrak ter da se tla ne obremenjujejo z intenzivnim koriščenjem, vendar je s tem še vedno del zemljišča uporabljen v drug namen, kot je kmetijska proizvodnja, kar pa ni dovoljeno. Odločitev inšpekcijskega organa v obravnavani zadevi tudi nima neposredne povezave z odločitvijo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-35/01 niti Upravnega sodišča RS v zadevi U 582/2008 z dne 15. 9. 2010, na katero se sklicuje tožeča stranka v svoji izjavi. Lokalne skupnosti lahko predvidijo, kje se lahko izvaja dejavnost oglaševanja in lahko tudi postavljajo oglasne panoje. Predmet tega inšpekcijskega postopka ni ugotavljanje in preprečevanje nenamenske rabe kmetijskih zemljišč v smislu zbitosti tal, erozije oziroma zagotavljanje trajne rodovitnosti tal, temveč izključno presoja, ali se zemljišče uporablja izključno skladno z namenom, to je za kmetijsko proizvodnjo. Obravnavano kmetijsko zemljišče se sicer uporablja za kmetijsko proizvodnjo, vendar pa se na delu zemljišča izvaja nekmetijska dejavnost.

4.Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

5.Tožeča stranka v tožbi navaja, da je parcela številka 311/2 k.o. ... v lasti fizične osebe in da se navedeno zemljišče ne uporablja v nasprotju z njegovim namenom. Ker gre za zemljišče v zasebni lasti, tožena stranka ni pristojna, da bi lastniku zemljišča predpisovala dovoljenje za postavitev reklamnih objektov. Posledično tudi kmetijski inšpektorat ni pristojen za izrekanje kakršnihkoli sankcij v zvezi z objekti, ki so postavljeni na zasebnih kmetijskih zemljiščih. V konkretnem primeru ne gre za objekt, saj gre za premične kovinske montažne cevi oziroma konstrukcijo iz le-teh, ki je premična, brez temeljev in ne zidana. Objekti za oglaševanje informacijski panoji se uvrščajo med enostavne objekte, iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, ali je inšpektor ugotavljal velikost konstrukcije oglasnega panoja. Pri ugotavljanju, ali je objekt v času postavitve izpolnjeval pogoje za vgradnjo brez gradbenega dovoljenja je treba opraviti preizkus dopustnosti gradnje konkretnega objekta tudi z vidika določb tedaj veljavnega prostorskega akta, prvostopenjski organ pa se sklicuje zgolj na ZKZ. Brez gradbenega dovoljenja se namreč lahko postavijo le enostavni objekti, ki pa ne smejo biti postavljeni v nasprotju s prostorskim aktom. Prvostopenjski organ se ni ukvarjal s tem, kolikšna je sploh velikost konstrukcije. Od odgovora na vprašanje, za kakšne vrste objekt gre glede na merila za razvrščanje objektov glede na name uporabe je odvisno, ali bi morala tožeča stranka za gradnjo objekta pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne. Nadzor nad gradnjo enostavnih objektov opravljajo občinski inšpektorji. Tožena stranka ni preverila, ali je gradnja obravnavanega objekta v skladu s prostornim izvedbenim aktom, ki ureja območje, na katerem stoji objekt. Tožeča stranka se sklicuje na Zakon o graditvi objektov (ZGO), ki loči zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte. Objekti za oglaševanje so skladno z Uredbo o vrstah objektov nezahtevni objekti. Nadzor nad objekti pa izvaja gradbena inšpekcija, kar pomeni, da tožena stranka ni stvarno pristojna. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

6.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so navedeni v obeh odločbah, in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7.Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da občinski inšpektorji na podlagi 10. in 6. člena GZ-1 nimajo pristojnosti izvajati nadzora nad objekti za obveščanje in oglaševanje in s tem v zvezi prilaga pravno mnenje o pristojnosti občinskih inšpektorjev za nadzor nad objekti za obveščanje.

K točki I izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.Sodišče glede razlogov za odločitev v celoti sledi razlogom v izpodbijani prvostopenjski odločbi in se na te razloge sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja naslednje.

10.Odločba temelji na določilih 4. in 107. člena ZKZ. V prvem odstavku 4. člena ZKZ je določeno, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. V prvi alineji B točke 107. člena tedaj veljavnega ZKZ pa je določeno, da je pristojnost kmetijskega inšpektorja prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.

11.Sodišče ugotavlja, da tista pravno relevantna dejstva, ki so bila pomembna za izdajo izpodbijane odločbe, v tem upravnem sporu niso sporna. Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerega je postavljena kovinska konstrukcija, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je na tem delu zemljišča tožeča stranka na konstrukcijo postavila oglasni pano, reflektorje, sončna panela ter transformator. Zgolj ta dejstva pa so zadostovala za to, da je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo. S tem, ko je na delu zemljišča postavljena kovinska konstrukcija, namreč kmetijsko zemljišče v tem delu ni bilo uporabljeno v skladu z njegovim namenom, torej z namenom kmetijske dejavnosti, ampak z namenom oglaševanja.

12.Neutemeljene so tožbene navedbe v zvezi s tem, da naj bi odločbo izdal stvarno nepristojen organ, saj je prvostopenjski organ, tj. kmetijski inšpektor, v skladu s citirano 1. alinejo B točke 107. člena ZKZ pristojen izdati odločbo, s katero se prepoveduje uporaba kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Za odreditev odstranitve objekta za oglaševanje torej ni pristojen izključno gradbeni inšpektor. V konkretnem primeru je bil kmetijski inšpektorat stvarno pristojen, ker je šlo za presojo pravilne rabe kmetijskega zemljišča, to pa je povsem neodvisno od pooblastil gradbenega inšpektorja, ki lahko odredi odstranitev določenega objekta, če je postavljen v nasprotju z gradbenimi predpisi. S tem v zvezi je nerelevanten tudi tožbeni ugovor, da občinski inšpektorji nimajo pristojnosti izvajati nadzora nad objekti za obveščanje in oglaševanje, saj izpodbijane odločbe sploh ni izdal občinski inšpektor, pač pa kmetijski.

13.Prav tako tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka ni pristojna, da bi zasebnemu lastniku zemljišča "predpisovala dovoljenja za postavitev reklamnih objektov" in da posledično ni pristojna niti za izrekanje sankcij v zvezi s temi objekti. Lastninska pravica ni absolutna, saj je že na podlagi 67. člena Ustave ta omejena tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, posegi pa so dopustni skladno z načelom sorazmernosti. Zakonodajalec je določil, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom (4. člen ZKZ) in izrecno pooblastil kmetijskega inšpektorja, da prepove uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to ni dovoljeno, in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku (prva alineja B točke tedaj veljavnega 107. člena ZKZ), ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča. Za ta postopek so tudi nerelevantne tožbene navedbe o tem, da bi bilo treba opraviti preizkus dopustnosti gradnje konkretnega objekta z vidika tedaj veljavnega prostorskega akta. Ne glede na tedaj veljavni prostorski akt je namreč treba upoštevati, da se kmetijskega zemljišča ne sme uporabljati v drug namen kot za kmetijske namene, zaradi česar uporaba za namen oglaševanja ni dopustna. To velja ne glede na to, ali gre za kovinsko konstrukcijo, ki naj ne bi bila objekt, za enostaven ali pa nezahteven objekt, kar tožeča stranka vse zatrjuje, da je sporna konstrukcija, in ne glede na s tem povezne mere oziroma njeno velikost. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje, ker ni ugotavljala velikosti konstrukcije, slednje pa da je bistveno, ker je od tega odvisno, ali bi morala tožeča stranka pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne. Zakaj bi bilo to vprašanje pomembno za presojo, ali je glede na določbo 4. člena ZKZ na spornem zemljišču, ki je kmetijsko zemljišče, dovoljeno postavljati konstrukcije, ki so namenjene oglaševanju, tožeča stranka ne pojasni. Tožeča stranka toženi stranki očita tudi, da se je nepravilno oprla na 5. člen Gradbenega zakona, čeprav navedeno iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

14.Glede na navedeno je prvostopenjska odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15.Čeprav je tožeča stranka z dokaznim predlogom o zaslišanju zakonitega zastopnika tožeče stranke smiselno (čeprav ne izrecno) predlagala opravo glavne obravnave, je lahko sodišče v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je ugotovilo, da pravno relevantna dejstva med strankama niso sporna. Pravno relevantna dejstva pa so, da je konstrukcija postavljena na zemljišču, ki je kmetijsko. Sporno je zgolj vprašanje, ali je taka raba zemljišča v nasprotju s 4. členom ZKZ, kar pa je izključno pravno vprašanje. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, daje ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave. Tudi sicer pa je lahko sodišče o navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave tudi na podlagi 4. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave tudi v primerih, če gre za spor med istima strankama, pa gre za podobno dejansko in pravno podlago ter je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo. Sodišče je namreč v zadevi I U 876/2021 z dne 14. 3. 2024 v upravnem sporu med istima strankama odločilo, da se tožba zavrne, predmet upravnega spora pa je bil prav tako ukrep kmetijskega inšpektorja, ki se je nanašal na odstranitev kovinske konstrukcije oglasnega panoja iz razloga, ker je bila konstrukcija postavljena na kmetijskem zemljišču.

K točki II izreka:

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru zavrnitve tožbe trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Enako tudi ustaljena sodna praksa Upravnega sodišča: IV U 143/2017 z dne 2. 4. 2019, IV U 135/2017 z dne 18. 9. 2019, I U 671/2020 z dne 31. 5. 2022, I U 621/2021 z dne 8. 3. 2023, I U 73/2021 z dne 24. 3. 2023, I U 1195/2021 z dne 14. 12. 2023, I U 1917/2021 z dne 29. 1. 2024 in I U 998/2021 z dne 1. 3. 2024.