Jedro

Preživninski zavezanec ne more imeti položaja stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila le z zatrjevanjem okoliščin, ki se nanašajo na njegovo že določeno preživninsko obveznost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 27.6.2001, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep JPSRS z dne 24.11.2000. Z njim je prvostopni organ zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa z dne 14.11.2000, s katero je bila na zahtevo zakonite zastopnice A.Š.

priznana pravica do nadomestila preživnine za otroka T.Š., rojeno 3.9.1993, od 1.10.2000, v višini 11.873,00 SIT. Po presoji tožene stranke je prvostopni organ pravilno in zakonito zavrgel tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep. Tožnik ob upoštevanju določb 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ter 24. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije - ZJSRS, ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje odločbe prvostopnega organa z dne 14.11.2000, s katero je bila priznana pravica do nadomestila preživnine za otroka T.Š., katero bo otroku oziroma njegovi zakoniti zastopnici plačeval prvostopni organ (sklad). Tožnik ne more biti imetnik nobene pravice in tudi ne obveznosti, saj mu je bilo plačevanje preživnine določeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 10.9.1997. Prav tako ne more izkazati pravnega interesa. Zato nima lastnosti stranke. Tožnikove pritožbene navedbe so brezpredmetne. Znižanje preživnine bi lahko zahteval le z vložitvijo tožbe pri sodišču. Ne more v postopku priznanja nadomestila preživnine nasprotovati plačevanju tega nadomestila s strani prvostopnega organa. Namen ZJSRS je v tem, da jamstveni sklad otrokom pod zakonskimi pogoji izplačuje del preživnine, ki bi jo moral sicer plačevati zavezanec, dokler teče postopek izterjave oziroma če je bil postopek o izvršbi neuspešno zaključen. Ne gre za neko novo obveznost tožnika kot preživninskega zavezanca, temveč samo za nadomestno izpolnitev njegovih obveznosti, ki so mu bile določene s sodbo.

Iz sodbe upravnega sodišča izhaja, da je tožnik v tožbi navajal, da je nezaposlen, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, ne more najti dela, nima nobenih nepremičnin, stanovanja niti vrednejših premičnin. Preživnine v določenem znesku ni sposoben plačevati. Sedaj ga za preživnino terja še preživninski sklad.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe upravno sodišče povzema določbe ZJSRS. Po 2. členu se Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ustanovi med drugim za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin po tem zakonu.

Postopek se začne na zahtevo upravičenca. Po 28. členu preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu do višine pravic, zagotovljenih po zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu - subrogacija (1. odstavek). S prehodom terjatve na sklad, stopi sklad v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot zastopnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka (3. odstavek). Sklad je dolžan izterjati sredstva. Po presoji upravnega sodišča se z odločbo o priznanju nadomestila preživnine vzpostavi tudi dolžniško upniško razmerje med skladom kot nadomestnim izplačevalcem preživnine in zavezancem kot preživninskim dolžnikom. Ni mogoče trditi, da preživninski zavezanec ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku priznavanja pravice do izplačevanja nadomestila upravičenemu otroku. Po 43. členu ZUP izkazuje pravni interes oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon oprta osebna korist. Ob upoštevanju dejstva, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo na sklad, ki jih je po izrecni zakonski zahtevi dolžan naknadno izterjati od družinskega zavezanca, preživninski zavezanec izkazuje pravni interes. Zato mu je potrebno omogočiti, da v postopku sodeluje in uveljavlja morebitne zakonske utemeljene ugovore ali predloge, vendar ne ugovorov, ki se nanašajo na samo preživninsko obveznost. Sicer pa mu je bil položaj stranke priznan že zato, ker mu je organ prve stopnje vročil odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine z dne 14.11.2000. Upravno sodišče je odločbo tožene stranke odpravilo ob upoštevanju določbe 1. odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu.

Tožena stranka v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je stranka v postopku za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine otrok, ki ga v postopku zastopa zakoniti zastopnik. Niti zakoniti zastopnik niti preživninski zavezanec nista stranki v tem postopku, ker ne varujeta svojih pravic ali pravnih koristi. Drugače je v postopku določitve preživnine, kot tudi v postopku izvršbe, v katerem imata tako zakoniti zastopnik kot preživninski zavezanec položaj stranke. Preživninski zavezanec kot dolžnik ima polno možnost kot stranka sodelovati v postopku sodne izterjave v izvršilnem postopku, ki ga sklad začne zoper svoje dolžnike ob vstopu v terjatev. Preživninskemu zavezancu so v vednost posredovani naslednji dokumenti: odločba o priznanju pravice do nadomestila, obvestilo o prvem izplačilu, obvestilo o stanju dolga, vsa obvestila o povišanju nadomestila preživnine in vse odločbe o prenehanju pravice do nadomestila preživnine.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno stališče upravnega sodišča, da preživninski zavezanec v tem primeru izkazuje pravni interes za vstop v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Postopek za priznanje pravice do nadomestila se začne na zahtevo zakonitega zastopnika mladoletnega otroka. V njem se odloča o pravici do nadomestila, ker se preživninska obveznost po pravnomočni sodbi ne plačuje in je izterjava neuspešna. Preživninski zavezanec torej ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah in obveznostih v tem postopku ne odloča. Na podlagi 43. člena ZUP bi preživninski zavezanec imel pravico udeleževati se postopka, če bi izkazal pravni interes, ta pa je v tem postopku le v okviru določbe 21.f člena ZJSRS, torej če bi uveljavljal in izkazoval, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost ali je le to prevzel njegov dolžnik.

S samo izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine se torej v pravno korist tožnika neposredno ne posega. Na podlagi 28. člena ZJSRS preide terjatev upravičenca - otroka - proti preživninskemu zavezancu na sklad (subrogacija) šele z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice po tem zakonu. Zato se pritožbeno sodišče strinja z razlogi, s katerimi je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo. Tožnik v tožbi ni navajal ničesar, kar bi kazalo na to, da izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku. Utemeljeni so zato pritožbeni ugovori tožene stranke. Upravno sodišče ni imelo pravne podlage, da je tožbi ugodilo in zavzelo stališče, da ima tožnik položaj stranke. Takega položaja tožniku ni prinesla niti vročitev sklepa z dne 14.11.2000. Ta sklep mu je bil poslan kot obvestilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožnikovo tožbo zavrnilo.