Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd.
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom po verodostopjni listini, ki ga je vložila dne 3.11.1993, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 246.439,00 sit spp. Po ugovoru tožene stranke in opravljeni glavni obravnavi je sodišče prve stopnje izvršilni sklep vzdržalo v celoti v veljavi, toženki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov.
Tožena stranka je v pravočasni pritožbi ponovila navedbe iz ugovora, da ni bila sklenjena nobena pogodba, kupoprodajni odnos se ja realiziral po telefonskih razgovorih in telegramih, tožnica pa je nabavila sladkor iz tuje države iz špekulativnih namenov.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in sicer, pravilni so tudi materialno-pravni zaključki o plačilni zamudi in obrestih. Pravilen je tudi izračun obresti. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Čeprav je tožena stranka podjetnik si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd. Vendar je trditev tožene stranke o ustnem dogovoru tudi nasprotna z dejstvom, da sta v pravdnem spisu dve naročilnici tožene stranke.
Nadalje so brez uspeha izvajanja tožene stranke o špekulativnih namenih tožeče stranke. Iz navedb tožene stranke je vendar možno zaključiti, da je od tožeče stranke kupila sladkor in da je bila tudi v plačilni zamudi za znesek 142.298,00 sit. Zato je po določilu 277. člena ZOR dolžna plačati zamudne obresti.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.