Jedro

Če je cesta speljana preko zemljišča v nasprotju s poprejšnjim sporazumom tako, da zemljišče preseka na dva dela, je lastnik upravičen do odškodnine za manjvrednost takšnega zemljišča ne glede na to, da se je s sporazumom odpovedal nadaljnjim odškodninskim zahtevkom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki Občini...

naložilo, naj v 15-ih dneh pod izvršbo plača tožnici znesek 1,515.686,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.10.1998 dalje.

Obenem je razsodilo, da je tožena stranka Občina... dolžna na lastne stroške urediti zemljiškoknjižno stanje v vl.št. 59 k.o. ... tako, da se nepremičnina parc. št. 165/5 - cesta v izmeri 208 m2 odpiše od vl.št. 59 k.o. ... in vpiše v nov vložek, kjer bo vpisana lastninska pravica v korist tožene stranke. Tožbeni zahtevek je v presežku in zoper toženo stranko Krajevno skupnost ... zavrnilo. Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na plačilo 7.490,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije ter na povrnitev pravdnih stroškov nasprotno tožeče stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi je prvo sodišče zavrnilo. Toženi stranki Občini ... je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 249.692,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, v 15-ih dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in nasprotno tožeča stranka Občina ..., ki uveljavlja pritožena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik navaja, da sta s tožečo stranko ob času izgradnje ceste sklenila pismeni sporazum o odstopu zemljišča in o plačilu odškodnine za manjvrednost ostalega zemljišča. Ker je bil ta sporazum v celoti realiziran, je odločitev sodišča napačna. V zvezi z zavrnitvijo zahtevka po nasprotni tožbi pritožnik navaja, da je iz poteka pravde jasno razvidno, komu je nasprotno tožena stranka dolžna plačati vtoževani znesek. Dalje pravi, da je zahtevek resda postavljen v nemških markah, vendar izplačljiv v tolarski protivrednosti na dan plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je najprej preizkušalo pritožbo, ki se nanaša na odločitev prvega sodišča glede tožbenega zahtevka tožeče stranke. V tem obsegu pritožbeno sodišče v celoti sprejema tako odločitev kot razloge prvega sodišča. Prvo sodišče podaja v obrazložitvi prepričljivo dokazno oceno, iz katere izhaja, da je bila sporna cesta zgrajena v nasprotju s sporazumom med pogodbenima strankama. Bistvena vsebina tega sporazuma je bila tudi v tem, da bo tožnici preostalo zemljišče ostalo v enem kosu. Ker pa je bila trasa sporne ceste naknadno spremenjena, se tožničina odpoved nadaljnim odškodninskim zahtevkom iz tega naslova (2. točka sporazuma), ne razteza tudi na takšno škodo, kot ji je nastala. Tožničina pogodbena volja je namreč zajemala denarno odmeno za zemljišče, po katerem naj bi bila speljana cesta ter za manjvrednost preostalega zemljišča, ki naj bi ji ostalo v enem kosu. Ker se sporazum, kot že rečeno,ne nanaša na situacijo, po kateri ji zemljišče namesto v enem kosu ostane v dveh manjših, je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je z izvedencem ugotavljalo dodatno manjvrednost njenega preostalega zemljišča. Tako ni mogoče pritrditi pritožnikovim navedbam, da je bil sporazum v celoti realiziran ter da stranki iz tega naslova ne moreta uveljavljati nobenih zahtevkov več. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v ugotovitev vrednosti te dodatne škode, pritožnik pa v zvezi s tem tudi ne navaja ničesar novega. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo.

Nadalje je bilo potrebno preizkusiti tudi pritožbene navedbe, ki grajajo odločitev prvega sodišča glede zahtevka po nasprotni tožbi.

Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je sicer res, da je glede na celotno vsebino nasprotne tožbe, nasprotno tožena stranka dovolj določno označena, čeravno iz samega zahtevka to ne izhaja.

Vendar pa je ne glede na to, že drugi razlog, ki ga podaja prvo sodišče, dovoljšen, da je bilo potrebno zahtevek po nasprotni tožbi zavrniti. Plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji je SIT, zato se denarni zneski v tožbenem zahtevku lahko glasijo le na to valuto.

Pogodbeni stranki se sicer lahko dogovorita za uporabo valutne klavzule, vendar tega v obravnavani zadevi nista storili. Slednje je razumljivo, saj temelj zahtevka ni pogodba, zato bi moral nasprotni tožnik zahtevek postaviti v slovenski denarni enoti. Prvo sodišče je tako ravnalo pravilno, ko je zahtevek po nasprotni tožbi iz tega razloga zavrnilo. Pritožbeno sodišče je vsled tega pritožbo tudi v tem delu zavrnilo.

Ker je pritožba v celoti neutemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijano sodbo v celoti potrdilo.