Jedro

Sodišče predlogu za preložitev zadeve ni bilo dolžno slediti, saj ne gre za upravičen razlog za odsotnost z naroka, prav tako pa tudi ni bilo dolžno obvestiti strank, da predlogu za odložitev ne bo ugodilo. Dolžnost strank namreč je, da se na vabilo odzovejo, sicer jih lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi izostanka obeh pravdnih strank s poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo razveljavilo sklep o izvršbi VL 57762/2011 z dne 28. 4. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka in postopek ustavilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica in v njej navaja, da med strankama potekajo pogovori o izvensodni poravnavi. Tožnica je predlog za odlog poslala sodišču 1. 3. 2014, tako s priporočeno pošiljko kot po faksu, zato je pravočasno prispel na sodišče. Ni ji znano, zakaj sodišče predlogu ni ugodilo.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče strankama poslalo vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za 28. 5. 2013, nato pa je omenjeni narok na predlog tožeče stranke preložilo kar trikrat, in sicer na 10. 9. 2013, 3. 12. 2013 in 4. 3. 2014, ter pričetek vsebinskega obravnavanja zadeve odložilo skoraj za eno leto. Vsakokrat je strankama ponovno poslalo vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z opozorilom na posledice neudeležbe z naroka po določilu 282. člena ZPP.

6. Tožnica je z vlogo, ki je na sodišče prispela 3. 3. 2014, ponovno predlagala preložitev zadeve zaradi možnosti sklenitve izvensodne poravnave. Sodišče njenemu predlogu ni bilo dolžno slediti, saj ne gre za upravičen razlog za odsotnost z naroka, prav tako pa tudi ni bilo dolžno obvestiti strank, da predlogu za odložitev ne bo ugodilo. Dolžnost strank namreč je, da se na vabilo odzovejo, sicer jih lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka. Pritožnica, ki se (glede na navedbe v imenu) ukvarja s pravnim svetovanjem in arbitražo, zato ni bila zadosti skrbna, ko se naroka ni udeležila, čeprav o njegovem preklicu ni bila obveščena s strani sodišča. S tem je povzročila, da so zaradi hkratnega izostanka toženke nastopili pogoji iz 282. člena ZPP, po katerem se šteje, da je tožnica tožbo umaknila, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ni prišla nobena stranka. Zgolj obveščenost sodišča o predlogu za odlog nastopa zakonske domneve ne more preprečiti.

7. Ker sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa ni kršilo določb pravdnega postopka, saj naroka ni bilo dolžno preložiti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.