Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Revizija se zavrne.
Prva tožena stranka mora v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 842,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se pooblastilo z dne 30. 12. 2002 razveljavi, razveljavi pa se tudi prodajna pogodba z dne 13. 1. 2003, katere predmet je bila prodaja parcele št. 728 k.o. ..., vpisane v vložno št. 88 (sedaj vložna številka 1752) za kupnino 16,142.000,00 SIT, sklenjena med prodajalcem M. D. in kupko S. B. Prva toženka S. B. je dolžna izstaviti tožniku zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na navedeni parceli.
2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo prve toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Vrhovno sodišče je dne 23. 2. 2012 dopustilo revizijo (sklep II DoR 153/2011) v smeri preizkusa procesnopravne pravilnosti razrešitve problema pravdne sposobnosti tožeče stranke v postopku na prvi in drugi stopnji, kot procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku.
4. Prva toženka v reviziji, navedeno dopuščeno pravno vprašanje nadalje razčleni v naslednji vprašanji: - ali lahko sodišče o zadevi meritorno odloči, tudi če že med postopkom ugotovi, da tožnik ob vložitvi tožbe ni bil pravdno sposoben in te pomanjkljivosti zaradi smrti stranke tekom postopka ni bilo mogoče odpraviti; - ali je pravdni stranki odvzeta pravica do izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje po 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v primeru, če v postopku uspe tista stranka, ki nima pravdne sposobnosti.
Stališče revidentke je, da bi moralo sodišče prve stopnje razbrati že iz tožbenih trditev, da prvotni tožnik M. D. ni imel pravdne sposobnosti. Po smrti M. D. sodišče tudi ne bi smelo dopustiti, da v pravdo vstopi oporočni dedič C. D. Sodišče bi tako moralo v trenutku, ko se je seznanilo z dejstvom, da je bila psihofizična sposobnost M. D. že od leta 2001 bistveno omejena, tožbo zavreči. Sodišče se je s tem dejstvom seznanilo že ob vložitvi tožbe, saj je njegova pooblaščenka že v njej zatrjevala, da je bil tožnik nerazsoden, najkasneje pa se je sodišče o tem tudi seznanilo s pridobitvijo izvedenskega mnenja medicinske fakultete UL. S tem, ko je sodišče o zadevi meritorno odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj za vodenje predmetnega pravdnega postopka niso bile podane vse procesne predpostavke. Tega tudi ne more sanirati dejstvo, da je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika ugodilo. Stališče, da je kršitev določb pravdnega postopka podana zgolj v primeru, ko stranka, ki nima pravdne sposobnosti, v postopku ne uspe, neutemeljeno favorizira tožnika in prvo toženo stranko postavlja v neenak položaj. Po navedenem stališču stranka, ki je pravdno sposobna, v postopku zoper pravdno nesposobno osebo ne more uspeti, saj je bodisi odločeno v njeno škodo ali pa se tožba zavrže. Evidentno naj bi bilo, da se je postopka udeleževal M. D., ki ni imel pravdne sposobnosti, sodišče pa mu ne glede na to ni postavilo zakonitega zastopnika. S smrtjo slednjega naj bi nastopila situacija, ko navedene procesne kršitve ni več mogoče sanirati. Zato revidentka predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter tožbo zavrže. 5. Tožnik je pravočasno odgovoril na revizijo in zahteval, da mu revidentka povrne pravdne stroške v zvezi s sestavo odgovora na revizijo.
6. Revizija ni utemeljena.
7. Polje revizijskega preizkusa predstavlja konkretno pravno vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, ob upoštevanju revizijskih razlogov v okvirih dopuščenega pravnega vprašanja.(1) S tem v zvezi je odločitev o reviziji reducirana na vprašanje, ali je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi sedanje revidentke zmotno uporabilo določbo 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stališče revizijskega sodišča je, da tovrstna kršitev ni bila podana. Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, namreč ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Zato v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v konkretnem primeru ni podana. Predstavljeno stališče tudi pravdnih strank ne postavlja v neenakopraven položaj, saj je pri odločanju nedvomno treba upoštevati različnost pravnih položajev pravdno sposobne in pravdno nesposobne stranke postopka.
8. Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (dopuščena).(2)
9. O stroških je odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP, ob upoštevanju načela uspeha v pravdi. Stroški so odmerjeni v okviru stroškovnega predloga, ob upoštevanju veljavne odvetniške tarife.
Op. št. (1): Primerjaj določbe 371. člena ZPP.
Op. št. (2): Primerjaj določbo 378. člena ZPP.