Jedro

Niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče toženke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo »Izjave o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov« na FURS do 1. 6. 2020.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33020-1564/2020/3 z dne 12. 6. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnila tožnikov zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 (1. točka izreka). Odločila je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v predpisanem roku 15. 5. 2020 vložil zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19. Tožnik je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki redi govedo in ga je dal v zakol, izvoz ali odpremo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020. Prvostopenjski organ je v skladu s petim odstavkom 74. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) preveril, ali je tožnik uveljavljal izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (v nadaljevanju tudi MTD) iz podpoglavja 1.3. tega zakona. Ugotovil je, da je tožnik MTD uveljavljal, do 1. 6. 2020 pa na Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) ni posredoval obrazca »Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov«, na podlagi katerega bi se temu dohodku odpovedal zaradi uveljavljanja pomoči iz ukrepov 74. člena ZIUZEOP.

3. Toženka je tožnikovo pritožbo zavrnila. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik na zahtevku za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 sam označil, da ni in ne bo uveljavljal izredne pomoči v obliki MTD, v pritožbi pa ne prereka dejstva, da je to pomoč dejansko uveljavljal ter da do 1. 6. 2020 na FURS ni posredoval obrazca „Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov“. Glede na to, da je to storil šele 17. 6. 2020, kar je po vročitvi izpodbijane odločbe, prvostopenjski organ ni mogel odločiti drugače. 4. Tožnik je vložil tožbo, v kateri je navedel, da je ZIUZEOP določil več vrst začasnih ukrepov, katerih skupni namen je bil omilitev posledic epidemije, med njimi sta bila tudi izredna pomoč v obliki vračila MTD na podlagi 34. člena ZIUZEOP in finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka na podlagi 74. člena ZIUZEOP. Navedeni pomoči se izključujeta, pri čemer so bili višina, postopek izplačila in roki za uveljavljanje MTD določeni že z ZIUZEOP, natančnejše urejanje finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka pa je ZIUZEOP prepustil podzakonskemu aktu. To pomeni, da sta višina in postopek uveljavitve nadomestila postala znana šele z uveljavitvijo Odloka o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljevanju Odlok) dne 1. 5. 2020. Niti ZIUZEOP niti Odlok pa nista določila načina in roka vračila MTD, s čimer bi bila osebam, ki izpolnjujejo pogoje za obe vrsti pomoči, dana možnost izbire smotrnejše pomoči. Tožnik sam je kmečki zavarovanec, zato je bil na podlagi 34. člena ZIUZEOP upravičen do vračila MTD, kot nosilec kmetije pa je bil na podlagi 74. člena ZIUZEOP upravičen tudi do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka. Najprej je oddal zahtevek za vračilo MTD, nato pa je kasneje iz medijev izvedel še za možnost finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v sektorju govejega mesa. Na spletni strani prvostopenjskega organa je izpolnil obrazec in ga poslal v predpisanem roku. Navodila prvostopenjskega organa v zvezi z vračilom MTD so bila nejasna in dvoumna, rok za vložitev zahtevka za uveljavljanje sektorske pomoči pa je bil izjemno kratek (vložiti ga je bilo treba med 11. in 15. majem 2020). Tožnik je obrazec „Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov“ na FURS posredoval 17. 6. 2020, s čimer je jasno izrazil namero, da se odpoveduje izredni pomoči v obliki MTD. Na spletnih straneh FURS je bilo navedeno, da je skrajni rok za vračilo MTD vezan na rok za oddajo obračunov za leto 2020, to pa je 31. 3. 2021. Sklepno je navedel, da izpolnjuje pogoje za obe pomoči in da ne bi smel biti oškodovan zaradi dejstva, da zakonodajalec ni predvidel jasnega in transparentnega postopka za obe od zgoraj navedenih pomoči. Pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP je izpolnil, ko je na FURS posredoval obrazec »Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov«. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti s svojo odločitvijo, v kateri ugotovi, da se njegovemu zahtevku za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 ugodi, ali podredno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo z navodili za odločanje vrne v ponovno reševanje prvostopnemu upravnemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih upravnih odločb, dodatno je navedla še, da je imel tožnik do izdaje izpodbijane odločbe možnost podati izjavo o vračilu MTD pred pristojnim organom, s čimer mu je bila dejansko omogočena izbira med ukrepoma. Ne more pa se upoštevati izjava tožnika o vračilu MTD, vložena po izdaji izpodbijane odločbe, saj se upoštevajo le dejstva in dokazi, ki so obstajali v času izdaje odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka iz 74. člena ZIUZEOP, ker se tožnik ni pravočasno (do 1. 6. 2020) odpovedal prejetemu MTD.

8. ZIUZEOP v 74. členu ureja finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka ter v četrtem odstavku predvidi sprejem podzakonskega predpisa. V petem odstavku določa, da oseba, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki MTD iz podpoglavja 1.3 tega zakona, ni upravičena do finančnega nadomestila po tem členu. 30. 4. 2020 je Vlada RS v Uradnem listu RS objavila Odlok, ki podrobneje predpisuje postopek, pogoje, višino, vstopni prag in način izračuna finančnega nadomestila iz 74. člena ZIUZEOP. Veljati je začel naslednji dan po objavi, tj. 1. 5. 2020. 9. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe izhaja stališče, da bi lahko tožnik kljub temu, da je prejemal MTD, izpolnil negativni pogoj iz petega odstavka 74. člena, če bi do dne 1. 6. 2020 na FURS oddal obrazec »Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov«. Toženka je v zvezi s tem navedla, da bi moral tožnik naveden obrazec na FURS vložiti najkasneje do dneva izdaje izpodbijane odločbe, s čimer mu je bila dejansko omogočena izbira med ukrepoma. Vendar sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče toženke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo »Izjave o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov« na FURS do 1. 6. 2020 (enako tudi sodba naslovnega sodišča I U 1650/2020-9 z dne 16. 6. 2021).

10. Po pregledu zgoraj citiranih predpisov sodišče ugotavlja, kot pravilno navaja tožnik, da iz njih ne izhaja ne način ne rok vračila MTD. Na portalu eDavki je sicer objavljen obrazec »Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov«, vendar to ne spremeni dejstva, da sam postopek vračila, še manj pa rok, v katerem je treba sredstva vrniti, nista predpisana. Datum, na katerega se sklicujeta oba upravna organa (1. 6. 2020), v relevantnih predpisih ni določen, še več, na spletnih straneh FURS je še vedno (tudi v času odločanja v tem upravnem sporu) navedeno, da je skrajni rok za vračilo MTD vezan na rok za oddajo obračunov za leto 2020, to pa je bil 31. 3. 2021. 11. Upravna odločba mora v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vsebovati navedbo zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katero je le to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekuje takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

12. Izpodbijana odločba tako po presoji sodišča ne vsebuje navedbe določb predpisov, na katere se opira v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP, prav tako pa je v tem delu z ničemer ne dopolni niti drugostopenjska odločba. Posledično je glede tega ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbi na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, v katerem mora prvostopenjski organ, sledeč stališču sodišča, ki se tiče postopka, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), poleg tega pa tudi dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je tožnik uveljavljal tako MTD kot kasneje tudi sektorsko pomoč ter da je 17. 6. 2020 podal izjavo o vračilu MTD), med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

15. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim se v primeru, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 15 eurov.