Jedro

Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (kar se je v tem primeru tudi zgodilo), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo. ZPP, ki se v konkretnem postopku smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1, namreč določa tudi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek.

Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni bilo pravnomočno odločeno, so bili odloženi učinki plačilnega naloga, s tem pa tek roka iz izdanega plačilnega naloga.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in II. točko izreka sklepa z dne 17. 10. 2018 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 26. 10. 2018 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe z dne 23. 10. 2018 in stroške pritožbe z dne 9. 11. 2018.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 10. 2018

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, v II. točki izreka sklepa je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za postopek o pritožbi po tarifni številki 1121 ZST-1 v znesku 459,00 EUR, v III. točki izreka sklepa pa toženi stranki za plačilo sodne takse izdalo plačilni nalog: „Tožena stranka I. d.o.o., L., je dolžna sodno takso za postopek o pritožbi po tarifni številki 1121 ZST-1 v znesku 459,00 EUR plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, na podračun tega sodišča določen za plačevanje sodnih taks št. 01100-8450088588, referenca: SI 11 42234-7110006-00572017, z navedbo namena nakazila: za I Pg 57/2017, kodo namena plačila: GOVT in BIC banke prejemnika: BSLJSI2X.“

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške postopka po pritožbi.

3. Zoper III. točko izreka (tj. izdani plačilni nalog) je tožen stranka vložila ugovor. O ugovoru zoper plačilni nalog je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom I Pg 57/2017 z dne 26. 10. 2018 (pritožbo zoper ta sklep bo pritožbeno sodišče obravnavalo v nadaljevanju).

4. Pritožba zoper I. in II. točko sklepa z dne 17. 10. 2018 ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na podlagi Podatkov iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2017 ugotovilo bilančno izgubo v višini 14.067,08 EUR in negativni čisti poslovni izid obračunskega obdobja v znesku 30.055,21 EUR, na podlagi Podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2017 pa da tožena stranka razpolaga z opredmetenimi osnovnimi sredstvi v vrednosti 529,68 EUR, kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v višini 51.201,20 EUR ter denarnimi sredstvi v znesku 7.591,34 EUR. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka zaprla oba transakcijska računa (enega je zaprla v letu 2014, drugega pa 24. 9. 2018). Ob hkratnem pomanjkanju trditev, zakaj sredstev, ki so razvidna iz bilance stanja, ne more unovčiti za plačilo sodne takse (tožena stranka npr. ni navedla, da so ji vsa ta sredstva potrebna za poslovanje oziroma da bi bilo z unovčenjem dela teh sredstev ogroženo njeno poslovanje), je nato zaključilo, da predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni utemeljen - tožena stranka namreč kljub slabšemu finančnemu stanju razpolaga s premoženjem, ki je nekajkrat večje od dolžne sodne takse.

6. Pritožnica se s takšno presojo ne strinja. Brani se zoper zaključek prvostopenjskega sodišča, da je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse neobrazložen oziroma nekonkretiziran. Sodišču prve stopnje očita, da bi jo moralo, v kolikor je ocenilo, da je predlog pomanjkljiv oziroma nepopoln (v izpodbijanem sklepu je namreč obrazložilo, da predlagateljica ni navedla, da ne more prodati dela opredmetenih sredstev ali izterjati kratkoročnih terjatev ipd.), pozvati k ustrezni dopolnitvi navedb v zvezi s predlagano takso oprostitvijo, ne pa da je predlog zavrnilo, ker ni zadostila trditvenemu bremenu. Pritožnica torej (po smislu) meni, da bi sodišče prve stopnje moralo postopati skladno s tretjim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi s 108. členom ZPP, če je smatralo, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse nekonkretiziran.

7. Stališču pritožnice po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP1, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (kar se je v tem primeru tudi zgodilo), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo. ZPP, ki se v konkretnem postopku smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1, namreč določa tudi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ker to pomeni, da bi morala tožena stranka, ki je želela določeno taksno olajšavo, že v predlogu z dne 15. 6. 2018 ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, v tem pritožbenem postopku torej ne more uspeti z navedbo v smislu, da bi sodišče prve stopnje s pozivnim sklepom iz 108. člena ZPP po prejemu predloga moralo od nje zahtevati, da predlog dopolni z ustreznimi trditvami o svojem premoženjskem stanju. Določba 108. člena ZPP v takem primeru ne pride v poštev. Naloga stranke same je, da v primeru, ko sredstva izkazuje (kot je to v obravnavanem primeru)2, pojasni, zakaj jih ne more nameniti za plačilo sodne takse; zakaj jih torej ne more zagotoviti oziroma zakaj jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (prim. tretji odstavek 11. člena ZST-1).

8. V tem oziru pa mora stranka navesti tudi podatke in okoliščine, katere je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče (tožena stranka sicer res posluje z izgubo in ima od 24. 9. 2018 zaprt tudi drugi transakcijski račun3, kljub temu pa bi morala pojasniti še, kateri so razlogi, ki ji preprečujejo unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev in prodajo opredmetenih osnovnih sredstev - prim. peti odstavek 11. člena ZST-1; prav tako bi morala pojasniti, v čem bi plačilo dolžne sodne takse ogrozilo njeno poslovanje). To ne nazadnje izhaja tudi iz samega zakona. 12b. člen ZST-1 določa, da se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah (1. alineja prvega odstavka 12b. člena ZST-1) in stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (2. alineja prvega odstavka 12b. člena ZST-1). ZST-1 sam torej vsebuje določbe o tem, katere podatke naj pravne osebe predložijo sodišču, da bo le-to lahko odločalo o njihovem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

9. Kar se tiče presoje podatkov, s katerimi je sodišče prve stopnje razpolagalo ob odločanju o predlogu, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilna in da je posledično pravilen tudi zaključek o neutemeljenost uveljavljanega predloga. Tožena stranka sicer posluje z izgubo4 in ima zaprte transakcijske račune, vendar pa še vedno posluje in ima določena kratkoročna sredstva. Ker v predlogu slednja ni izkazala, da slednje - tj. kratkoročne poslovne terjatve, ki jih ima, še niso zapadle ali da bi bile neizterljive, prav tako tudi ne, da ne more prodati opredmetenih sredstev - in poleg tega tudi ni povedala ničesar o vplivu plačila sodne takse na njeno dejavnost, pa oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse - tudi po presoji pritožbenega sodišča - ni utemeljila. Kriterijem iz 11. člena ZST-1 namreč ni zadostila.

10. Čeprav sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni izrecno zavrnilo predloga tožene stranke za (odlog ali) obročno plačilo sodne takse, pa je o podrejenih predlogih kljub temu odločilo. Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks5. Sodišče prve stopnje je v 12. točki svoje obrazložitve pojasnilo, da v obravnavnem primeru niso podani pogoji niti za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse niti pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Odločitev prvostopenjskega sodišča tako vsebuje tako odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek, kot tudi o predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena za zadevo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 10. 2018

13. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ugovor tožene stranke z dne 23. 10. 2018 (vložen dne 24. 10. 2018) zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse Pg 57/2017 z dne 17. 10. 2018, vsebovan v III. točki izreka sklepa Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse Pg 57/2017 z dne 17. 10. 2018, zavrne.

14. Tožena stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo in uveljavljala, da glede na to, da o pritožbi zoper sklep z dne 17. 10. 2018 še ni bilo odločeno (saj še ni prejela nobene odločitve pritožbenega sodišča), ni jasno, ali je tožena stranka sploh dolžna plačati sodno takso oziroma koliko sodne takse je dolžna plačati. Odločitev, ki jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom, je neutemeljena, vsekakor pa je preuranjena. Sodišče prve stopnje je popolnoma prezrlo, da odločitev glede predloga za taksno oprostitev še ni pravnomočna. Tožena stranka je zato predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse Pg 57/2017 z dne 17. 10. 2018, vsebovan v III. točki izreka sklepa Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse Pg 57/2017 z dne 17. 10. 2018, ugodi, oziroma da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

15. Pritožba zoper sklep z dne 26. 10. 2018 ni utemeljena.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je taksna obveznost za postopek o pritožbi nastala z vložitvijo pritožbe in da je v plačilnem nalogu z dne 17. 10. 2018 sodna taksa pravilno odmerjena. Pravilno je tudi obrazložilo, da preostale ugovorne navedbe niso razlogi za vložitev ugovora zoper plačilni nalog, ki ga predvideva 34a. člen ZST-1. Pritožnica s ponavljanjem, da plačilni nalog ne vsebuje vseh potrebnih sestavin (med drugim glede možnosti plačila sodne takse na blagajni sodišča), zato ne more uspeti.

17. Pritožnica pa ne more uspešno uveljaviti niti pritožbenih navedb, da je bila preuranjena tako izdaja plačilnega naloga v sklepu z dne 17. 10. 2018 kot tudi izdaja izpodbijane odločitve. ZST-1 ne določa, da sodišče plačilnega naloga ne sme izdati do pravnomočne odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (smiselno je to razbrati iz določbe tretjega odstavka 14a. člena ZST-1, po kateri v primeru, če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 začneta teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti).

18. Sodišče prve stopnje je v tem primeru izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek hkrati z izdajo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Zoper sklep o zavrnitvi predloga (I. točka sklepa z dne 17. 10. 2018) je tožena stranka vložila pritožbo. O pritožbi je bilo odločeno s tem sklepom (prim. I. točko izreka tega sklepa). Odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse je postala pravnomočna z izdajo sklepa pritožbenega sodišča. 19. V dani procesni situaciji bo rok za plačilo dolžne sodne takse (po že izdanem plačilnem nalogu z dne 17. 10. 2018) tako začel teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa pritožbenega sodišča (prim. tretji odstavek že omenjenega 14a. člena ZST-1). Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni bilo pravnomočno odločeno, so bili namreč odloženi učinki plačilnega naloga, s tem pa tek roka iz izdanega plačilnega naloga (prav tako so bili do izdaje pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse odloženi učinki teka roka iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Razlogi prvostopenjskega sodišča iz izpodbijanega sklepa so torej pravilni. Zaradi vložitve pritožbe zoper I. in II. točko izreka sklepa z dne 17. 10. 2018 pa se rok za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga ni mogel izteči. 20. Sodišče prve stopnje z izdajo plačilnega naloga v III. točki izreka sklepa z dne 17. 10. 2018 tudi ni prejudiciralo svoje odločitve iz I. in II. točke istega sklepa. Če bi pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke zoper I. in II. točko izreka ugodilo in predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodilo, bi namreč samo tudi razveljavilo že izdani plačilni nalog (prim. prvi odstavek 14a. člena ZST-1).

21. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

22. Rok za plačilo sodne takse začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa pritožbenega sodišča (prim. sedmi odstavek 34a. člena ZST-1).

23. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Če vloga, vložena po elektronski poti, ni primerna za obdelavo na sodišču, sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki (prvi odstavek 108. člena ZPP). 2 Četudi je njeno finančno stanje slabo in ima zaprte račune. Upošteva se namreč ne samo finančno in likvidnostno stanje, temveč tudi premoženjsko stanje! 3 Kar pomeni, da je v nasprotju z navedbami pritožnice sodišče prve stopnje upoštevalo dejstvo, da je v letu 2018 prišlo še do zaprtja edinega odprtega računa tožene stranke. 4 Sodišče prve stopnje je to dejstvo ugotovilo na podlagi Podatkov iz izkaza poslovnega izida, pritožnica pa navaja, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni upoštevalo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Ker pri tem ne navede, da so podatki o izgubi v slednjem drugačni kot v izkazu poslovnega izida, pa so njene navedbe po presoji pritožbenega sodišča neutemeljene. 5 Tako I Cpg 2/2016, I Cp 2116/2014