Jedro

Toženec je bil v izvršilnem postopku napoten na pravdo zaradi izpodbijanja tožničine terjatve do tretje dolžnice, zato tožnica nima pravnega interesa s tožbo zahtevati ugotovitev, da toženec nima pravice izpodbijati njeno terjatev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki je v teku pravdni postopek P 134/2003 Z. P. zoper I. B. zaradi izpodbijanja njene terjatve zoper skupno dolžnico V. B. (sedaj I. A. M.). I. B. je v navedeni pravdni zadevi vložila nasprotno tožbo, ki se sedaj obravnava ločeno. Sodišče prve stopnje je zavrglo to njeno tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev, da toženec Z. P. nima pravice do poplačila iz kupnine, pridobljene s prodajo stvari skupnega premoženja M. in V. B. in zato v izvršbi I 5/95 ne more sodelovati niti izpodbijati terjatev drugih upnikov. Razlog za zavrženje je odsotnost tožničinega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper drugostopenjski sklep je tožnica vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in sicer, da je vrednost spora v tej zadevi 1.405.265,61 SIT, zaradi take vrednosti spornega predmeta pa okrožno sodišče ni bilo pristojno za odločanje v tej zadevi. Uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter navaja, da nižji sodišči nista upoštevali 183. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji), ki natančno določa, kdaj sme tožena stranka vložiti nasprotno tožbo. Sodišči nista analizirali, kaj bi pomenilo za pravdo P 134/2003, če bi nasprotna tožnica v nasprotni tožbi uspela. S tem nasprotnim zahtevkom je podana zahteva, da sodišče ugotovi in odloči o poplačilni pravici in pravici izpodbijanja nasprotno toženega, od katere je odvisno odločanje v pravdi P 134/2003. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Glede na s sklepom sodišča ugotovljeno vrednost spornega predmeta je bilo stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZPP je potem, ko je tožnica zmanjšala tožbeni zahtevek oziroma umaknila nekatere izmed prvotno uveljavljanih zahtevkov, okrožno sodišče ostalo pristojno še naprej.

Zmotno meni revizija, da gre v tem postopku za vprašanje dovoljenosti nasprotne tožbe v smislu 183. člena ZPP. V resnici gre za vprašanje dovoljenosti ugotovitvene tožbe (181. člen ZPP), za katero je odločilna procesna predpostavka obstoj pravnega interesa, torej obstoj pravne koristi od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Nižji sodišči sta presodili, da tožničin pravni interes za obravnavano tožbo ni podan. Revizijsko sodišče se s tem strinja in ugotavlja pravilnost razlogov obeh sodišč. Ne drži revizijska teza tožeče stranke, da bi bila od odločitve v tej pravdni zadevi odvisna tudi odločitev v zadevi P 134/2003, v kateri tukajšnji toženec izpodbija preživninsko terjatev tukajšnje tožnice do njune skupne upnice V. B. Zoper slednjo poteka izvršilni postopek I 5/95 na podlagi izvršilnih naslovov več upnikov, med katerimi ima tukajšnji toženec svojo denarno terjatev zavarovano s pogodbeno zastavno pravico na dolžničini nepremičnini. V zvezi z izvršilnim postopkom je pravdni postopek praviloma dovoljen samo takrat, ko je stranka ali tretji s strani izvršilnega sodišča napoten na pravdo. V ostalih primerih odloča izvršilno sodišče samo. Tožnica na pravdo ni bila nikoli napotena, pač pa je bil toženec kot eden izmed upnikov na podlagi 201. in 202. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS št. 51/98 in nadaljnji) v izvršilnem postopku napoten na pravdo, da izpodbija tožničino terjatev do dolžnice. Z napotitvijo na pravdo je izkazan toženčev pravni interes in s tem njegova pravica, da sme izpodbijati terjatve drugih upnikov. Glede na to tožnica ne more trditi, da toženec nima pravice izpodbijati terjatev v pravdni zadevi P 134/2003. Zato njen pravni interes za ugotovitev neobstoja pravice do izpodbijanja ni podan. Prav tako tožnica nima pravnega interesa za ugotovitev, da toženec ne more sodelovati v izvršbi in da nima pravice do poplačila. S pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova je že bila dovoljena izvršba za izterjavo toženčeve terjatve in s tem podana možnost poplačila v izvršbi. Izvršba je bila dovoljena na dolžničino nepremičnino, ničnost zastavne pogodbe ni bila ugotovljena v nobenem postopku, nepremičnina pa je bila tudi že domaknjena in izročena tožencu. Preostane samo še poplačilu upnikov oziroma njihovih terjatev, o čemer bo odločeno v izvršilnem postopku. Zato tožnica z ugotovitvami, ki jih je navedla v tožbi, ne more vplivati na nobeno odločitev v pravdi P 134/2003 ali v izvršilnem postopku I 5/95. Nikakršne pravne koristi torej tožnica nima od ugotovitev, ki jih je skušala uveljaviti v svoji tožbi, zato je ta v skladu z 274. členom ZPP pravilno in utemeljeno zavržena.

Ker se je tako izkazala tožničina revizija za neutemeljeno, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).